Covške puše - Cerkev svete Matere božje - Loke pri Mozirju

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Štajerska Zahtevnost: srednje težka
Tehnika: 3/5 Kondicija: 3/5 Panorama: 4/5
Čas trajanja: 5,5 h Dolžina: 37 km Vzpon: 1090 m

Dobrovlje je prostrana planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med spodnjo Zadrečko in spodnjo Savinjsko dolino, na katero se odpirajo čudoviti razgledi. Višina planote ni visoka za razvajenega obisko-valca skalnih vršacev, za samotne kmetije pa dovolj. Dobrovlje prekrivajo obsežni gozdovi, med katerimi so razvrščene redke domačije – celki. Planota je v glavnem sestavljena iz apnenca in dolomita, ki ji dajeta kraški značaj, zato so pogoste kraške vrtače in jame. Najdaljša med njimi je Tinetova jama, imenovana po Martinu Gričarju. Jama ima več dvoran in hodnikov. Dolga je okoli 100, na najširšem koncu široka 5 in visoka okoli 25 m. V njej so kapniki. Na planoto vodijo številne poti, ki so tu in tam zaraščene, vendar še omogočajo dostope. Tu boste užili veličasten mir, prisluhnili šumenju gozdov, uživali ob pogledu na pisane travnike raznobarvnega cvetja, pogledi pa nam bodo uhajali tja na Celjsko kotlino z ozadjem Donačke gore in Boča, k Pohorju, Uršlji gori, Peci, Obirju, Raduhi, Savinjskim Alpam z Ojstrico in Planjavo in obširnemu Posavskemu hribovju.

Izhodišče: 46.298920, 15.041474

Avtocesto  Maribor – Ljubljana sem zapustil na izvozu Šentrupert in sledil oznakam za Mozirje. V Malih Braslovčah sem parkiral na parkirišču, kjer sem zavil na levo za Zgornje Gorče.

Opis:
Začetni vzpon po asfaltni cesti me pripelje do makadamske ceste, kjer zavijem levo v smeri Bezovca, do klopce ljubezni, kjer je tudi popularna izhodiščna točka za jadralne padalce. Na Klopci ljubezni si vzamem čas za počitek  in čudovit razgled na občino Braslovče in Spodnjo Savinjsko dolino. Nadaljujem proti lovski koči na Bezovcu. Pri povratku z Bezovca me preseneti jezni bik, ki z glavo rije v tla. Nato me še zelo hud pes, ki se na klic gospodarja vendarle umiri. Vzpenjam se proti cerkevi, ki je posvečena sv. Janezu in Pavlu, zavetnikoma "zoper hudo uro". Od tod se odpira lep razgled na Spodnjo Savinjsko dolino. Sledi kratek spust in zadnji vzpon po grebenu do cerkve sv. Matere Božje na Čreti, kjer naj bi bile energijske točke. Travnik pod cerkvijo so krasili žafrani, kot vijolična odeja. Spustim se v isti smeri po grebenu, ki je najlepši del poti. Za spust proti Lokam pri Mozirju sem izbral pot na levo malo pred cerkvijo sv. Urbana. Po poti ob Savinji se usmerim proti Letušu in izhodišču. Ohranjenost krajine in bivanje v prečudovitem naravnem okolju sta pustila neizbrisen pečat, zaradi katerega moj prvi obisk gotovo ni bil zadnji.

Od kod ime Dobrovlje? Na vzhodnih in južnih pobočjih raste obilo hrasta. Dob je staro slovansko ime za hrast, Dobrovlje. Druga razla-ga pa pravi, da so tu doma ljudje dobre volje, od tod torej ime Dob-revolje. To bo gotovo držalo, saj popotnik iz prenekatere dobrovelj-ske hiše sliši petje in glas harmonike.

Neraziskane zanimivosti: Mozirski gaj, Ropasove peči, sv. Katarina, Neskončno brezno, Tinetova jama, imenovana po Martinu Gričarju. Jama ima več dvoran in hodnikov. Dolga je okoli 100, na najširšem koncu široka 5 in visoka okoli 25 m. V njej so kapniki.

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Kolesarjenje ni dovoljeno po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh, razen če je izrecno dovoljeno. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen če velja izrecna prepoved. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček za orientacijo. Kolesarjenje po celotni sledi v formatu .gpx ni nujno dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.

Ture v bližini:

Veliki Travnik


16 junij 2018
Črni vrh - Lovrenška jezera


23 september 2017
O vilah v Velunji peči


11 julij 2019