Ljubelj - Begunjščica - Ljubelj

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: pohodništvo Območje: SLO - Gorenjska Zahtevnost: težka
Tehnika: 4/5 Kondicija: 4/5 Panorama: 5/5
Čas trajanja: 4,5 h Dolžina: 7 km Vzpon: 1001 m

Od daleč se zdi lahko in hitro dostopna gora. A je daleč od tega. Z južne strani se bohoti s svojo strmino, s severne strani pa je krušljivo prepadna, polna žlebov in grap ter razsežnih melišč, za katerimi pozimi ždijo pogubni plazovi. Gora, spoštovanja vredna svoje višine, z zapeljivim travnatim grebenom, na katerem so trije vrhovi. Srednji vrh (1979 m) nad Roblekovim domom, najvišji Veliki vrh (2060 m) in Begunjska Vrtača (1991 m). To je Begunjščica. V zimskem času ob ugodnih snežnih razmerah pristopi nanjo potekajo večinoma iz severne strani. Za vzpon sva izbrala Centralno (oz. Osrednjo) grapo. Najlažji pristop pa vodi preko Šentanskega plazu. Za vzpon sva potrebovala polno zimsko opremo (čelada, cepin, dereze, plazovna žolna, lopata in sonda).

Izhodišče: 46.432082, 14.259768

Avtocesto Ljubljana - Jesenice zapustimo na izvozu Tržič. Zapeljemo se proti mejnemu prehodu Ljubelj in malo pred predorom zavijemo levo na parkirišče, pod staro žičnico. V primeru, da tu ni prostora, lahko parkiramo pod starim hotelom.

Opis:
Čeprav je bil napovedan lep sončen dan, takšne gneče nisva pričakovala. Parkirati sva morala spodaj pri starem hotelu. Pa tudi tu je zmanjkovalo prostora. Večina so bili na turnih smučeh, midva pa sva danes izbrala cepin in dereze. V prvo strmino sva zagrizla z zmernim tempom. Na začetku so naju vsi prehitevali, a se je kmalu izkazalo, da so si izbrali prehiter tempo. Tako sva jih dokaj hitro dohitela in prehitela. Cilj današnjega dne je bil vzpon čez Centralno grapo in sestop čez Šentantski plaz. Tik pred zadnjo postajo sedežnice sva zavila levo na široko plazišče. Na levi strani sva zrla v vstop v Lenuhovo grapo in četico v njej. Odšla sva po sredini pobočja navzgor v najširši žleb, ki mu pravimo Centralna grapa. Maksimalni naklon grape je cca. 45°. Ko si v grapi zgleda, kot da je 90°. Z orientacijo nisva imela problemov. Skoraj v vsaki grapi so bile kolone navdušencev nad gorami. Pri izhodu iz grape sva zavila malo levo in nato desno (izbrala sva  najbolj optimalno pot glede na snežne razmere), kjer se je najina pot združila s potjo čez Smokuški plaz. Malo pod vrhom naju je pozdravilo sonce in cela jata kavk. Povzpela sva se na vrh, kjer sva komaj našla nekaj prostora zase. Uživala sva v soncu, pogledu proti Julijskim Alpam in brezvetrju. Uč sva vrgla tudi na  Vrtačo, kjer je bil vrh črn od ljudi. Sestopila sva čez greben Begunjščice proti Šentantskem plazu. Malo pod vrhom sva srečala jadralne padalce, ki so se pripravljali na spust. Sneg v Šentantskem plazu je bil sipek, zato je bil sestop mehek, a korak ni bil stabilen. Kdaj drugič poskusiva tudi s turnimi smučmi.

Neraziskane zanimivosti v okolici: nekdanji rudnik živega srebra je v zaselku Lajb pri Podljubelju, ime je dobil po nekdanjem imenu vasi Podljubelj, Sveta Ana. Bornov predor na vzhodnem pobočju Begunjščice, na poti z Zelenice na Preval.

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Sledi v formatu .gpx so zgolj pripomoček za orientacijo. Gibljete se na lastno odgovornost.

Instagram