Na srečo je zunaj še vedno dovolj toplo, zato so potepi po naših gorah zelo prijetni. Tokrat sva se odpravila v divjino Dleskovške planote in poiskala najbolj romantično jezero v Sloveniji. Prikupna srčkasta oblika od zgoraj je nezgrešljiva. Hodila sva po neoznačenih pastirskih in udobnih lovskih poteh. Na trenutke sva morala uporabiti nekaj smisla za izbiro poti. Najin vrh je bila Deska, na katero vodi preprosta in zelo lepa pot ter s katere je lep razgled na gore v okolici. Najin cilj pa je bilo romantično jezero Vodotočnik. Na koncu naju je pot presenetila, predvsem z divjino, ki jo nisva pričakovala. Pot zavije namreč pod strme stene Lastovca. Gre za zelorazgleden in povsem neoznačen lovski prehod.
Kdaj se gre v hribe? Zgodaj. Kaj pa če je nedelja, ko se res prileže spati malo dlje? Vseeno je treba vstati zgodaj. »Če vstanem ob 5:45, bi bilo to dovolj zgodaj?«: se pogajam in dosežem kompromis. Na izhodišču pogledam na uro in si ponosno mislim – danes smo dovolj zgodnji. Ura je bila 8:15. Temperature so bile še nizke, za letošnje dolgo vroče poletje je bil zjutraj pravi hlad. Ne mine pol ure, ko opazim planinca, ki se že spušča proti izhodišču. Verjetno je šel prejšnji dan na kočo, prespal, sedaj pa se vrača v dolino. Ogovorimo ga in kaj kmalu nam pokaže res lepo sliko na telefonu. V daljavi se je videl vrh, v ospredju pa šopek rožic nabranih med potjo. Zraven še doda: »takole pa zgleda sončni vzhod na Krofički«. Sončni vzhod na Krofički mi odmeva v glavi. Ne morem se zadržati in ga vprašam, kdaj je štartal danes. V odgovor dobim: zgodaj,ob 3:00 zjutraj. Pa se nasmehnem …
Če želiš razbiti smrekovško rutino potem imava pravo idejo zate. Na vrhu Smrekovca ne odidi nazaj v dolino ampak nadaljuj levo proti Krnesu. Pot po grebenu – točno takšnem, kot sem si ga v mislih predstavljala – ravnina oz. kot bi rekli Nepalci “nepali flat” – tu in tam malo gor in dol. Preplet gozda in gorskih travnikov ter odprte površine z veliko jagodičja. Če se nanj odpraviš po obilnem dežju, je velika verjetnost, da te bo pričakalo jezero na vrhu.
Smrekovško hribovje je več kot osem kilometrov dolg hrbet na meji med Štajersko in Koroško, na zahodu se navezuje na Raduho, na vzhodu pa pada proti Šaleški dolini. Je gora vulkanskega izvora, če si doma v bližini je primerna ob dnevih, ko nimaš veliko časa – tudi med tednom po službi ali pa ob vikendih po kosilu. Če razmere dopuščajo, je iz vrha možna dobra turna smuka.
Smrekovško hribovje je več kot osem kilometrov dolg hrbet na meji med Štajersko in Koroško, na zahodu se navezuje na Raduho, na vzhodu pa pada proti Šaleški dolini. Je gora vulkanskega izvora, če si doma v bližini je primerna ob dnevih, ko nimaš veliko časa – tudi med tednom po službi ali pa ob vikendih po kosilu. Če razmere dopuščajo, je iz vrha možna dobra turna smuka.
