Planina Luža - Planina Zgornja Luža - Bistriška špica - Planina Zgornja Luža - Planina Luža

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: turna smuka Območje: A - Koroška Zahtevnost: srednje težka
Tehnika: 3/5 Kondicija: 3/5 Panorama: 4/5
Čas trajanja: 5,5 h Dolžina: 11,5 km Vzpon: 945 m

Bistriška špica je nekaj metrov nižja od sosednjega, najvišjega vrha Pece – Kordeževe glave. Leži na Avstrijski strani, vrh pa ponuja brezmejen razgled v vse smeri – na celotne Karavanke in del Kamniško – Savinjskih Alp. Spada med vzhodne Karavanke. Peca je mogočna gorska gmota, približno 11 km dolga in 8 km široka.

Izhodišče: 46.498245, 14.720201

V centru Črne na Kroškem sva v krožnem križišču izbrala smer proti Solčavi in  Podolševi, nato sva zavila desno čez most. Sledila sva oznakam proti Topli, Koprivni. V Koprivni, kjer se levo odcepi cesta proti Solčavi in Podolševi, sva nadaljevala naravnost. V naslednjem križišču pri mlinu sva zavila desno (smerokaz Peca, Luže). Vzpenjala sva se ob potoku Koprivna do križišča, kjer se ostro odcepi v levo cesta k planinskemu domu na kmetiji Kumer in nadaljevala naravnost proti planini Luža. Nadalje se v desno odcepi markirana planinska pot na Peco, od tega odcepa sva nadaljevala še nekaj časa naravnost in nato parkirala na primernem mestu ob cesti. Na točki, kjer sva parkirala, poteka meja z Avstrijo.

Opis:

Pa še tretjič to sezono na Bistriško špico. Do planine Zgornja Luža sva jo mahnila kar po cesti. Vmes sva krajšala zadnji večji ovinek pred lovsko kočo, od koče pa sva proti vrhu zopet  nadaljevala po cesti. Čez gozd sva sledila turno smučarski sledi, ki naju je pripeljala v žleb. Tu je prvič sonce pokukalo izza oblakov. Na vrhu žleba sva zagledala tudi vrh Bistriške špice, do njega pa naju je ločilo še približno 200 m višinske razlike. Meja oblačnosti je bila nekje na višini 2000 m. Uživala sva v opazovanju igranja narave in oblakov, ki so se prelivali čez sedlo med Končnikovim vrhom in Bistriško špico. Nad morjem oblakov sva občudovala Kamniško Savinjske Alpe, v daljavi pa se je kazal Triglav. Spust sva opravila v smeri vzpona. Sonce je ravno dovolj odjužilo vrh in nama tako naredilo prvi del spusta zelo prijeten. V gozdu se je podlaga menjala od pršiča, klože do trde podlage. Zadnji del po cesti pa je bil malo težji zaradi veliko podrtih smrek čez cesto.

 Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Sledi v formatu .gpx so zgolj pripomoček za orientacijo. Gibljete se na lastno odgovornost.