Našim krajem dajejo značilno podobo slikoviti hribi s cerkvijo na vrhu. Tak je tudi Hom, ki se dviga na robu Posavskega hribovja južno od Šempetra v Savinjski dolini. Homu daje poseben čar v tople barve odeta cerkev sv. Magdalene. Zgrajena je bila v drugi polovici 14. stoletja, okrog leta 1725 pa so ob njej postavili še ločen zvonik. Tik pod cerkvijo stoji Dragov dom na Homu.
V zaselku Jamnica so ob prostranih gozdovih in pašnikih s čudovitimi razgledi urejene steze, ki so namenjene kolesarjem z gorskimi kolesi. V parku se lahko odločiš za manj zahtevne steze ali pa si izbereš poti s tehnično zahtevnejšimi odseki in si tako pridobiš izkušnje za kasnejše podvige na daljših turah. Poti so med seboj povezane s posebno stezo, ki je zgrajena izključno za lažjo vrnitev nazaj na vrh. Tu lahko doživiš gorsko kolesarjenje v najboljši obliki, ti zagotavlja tudi gorata okolica, ki je polna odličnih »single trailov«. Zaradi sončne lege se kolesarska sezona v parku Jamnica začne aprila in konča s prvim snegom v novembru. V parku so na voljo tudi vodene ture in možnost izposoje koles. Regija, ki ponuja nepozabna gorskokolesarska doživetja že vrsto let gosti mednarodni spektakel Black Hole Enduro - dirko svetovnega pokala Enduro World Series.
V naši deželi najdemo veliko slikovitih gričev s cerkvijo na vrhu, vendar je ta, ki se dviga nad nasadi hmelja v Spodnji Savinjski dolini, nekaj prav posebnega. Njegova oblika je dobro vidna z glavne ceste med Vranskim in Celjem in pritegne nase več pogledov kakor marsikatera višja vzpetina v okolici. Gora Oljka s 733 m nadmorske višine leži na severovzhodnem robu Spodnje Savinjske doline. »Savinjska Šmarna gora« je dobro vidna z vseh strani Savinjske doline, hkrati pa odlična razgledna točka, ki nudi izreden pogled na Savinjsko in Celjsko dolino, del Posavskega hribovja, na severu pa na Peco in Uršljo goro. Na vrhu je impozantna dvostolpna baročna cerkev z dvema zvonikoma, zgrajena med letoma 1754 in 1757. Sodi med najlepše baročne cerkve v Sloveniji. Pod samo cerkvijo je še danes ohranjeno podzemno svetišče. Hrib je prvič omenjen kot Križna gora leta 1234, po zaselku, ki se razprostira po vsem vzhodnem pobočju, pa so ga imenovali tudi Dobrič. Delno po asfaltni in delno po makadamski poti je do planinskega doma pod vrhom mogoč tudi dostop s kolesom.
Goričko je del Slovenije, kamor večina Slovencev zaide najbolj poredko. Morda lahko Goričkemu ob bok postavimo še nekatere “odmaknjene” dele Slovenije, a dejstvo je, da povprečen Slovenec zelo slabo pozna to skrajno severno/vzhodni del naše dežele. Da ne bo pomote, tudi sam se štejem v krog ljudi, ki Goričko ne poznamo prav dobro, vsaj ne do pred kratkim, ko sem raziskoval znamenitosti Goričkega. Je dokaj prepleteno z makadamskimi in asfaltnimi cestami, prav tako tudi s potmi za kolesarjenje, ki niti niso tako slabe, kakor se verjetno misli. Vsaj po mojem mnenju. Za tokratni potep sem vzel za izhodišče Moravske Toplice. Vozil sem se predvsem po makadamskih cestah, kolovozih in poteh, ki so bile ponekod zaraščene ali slabo vidne. Navigacija mi je prišla še kako prav. Idejo za izlet sem dobil na blogu mg-65.com.
Kolesarjenje po stari Rapalski meji, nekdanji meji med Italijo in Jugoslavijo, poteka po starih vojaških poteh, speljanih po pobočjih Slatnika, Lajnarja, Možica in Koble. Med prav uživaško vožnjo po mulatjerah navkreber lahko opazujemo številne raztresene ostanke stare meje. Na čudovito speljani serpentinasti poti nas spremljajo čudoviti razgledi na Baško grapo in na Bohinjsko jezero, s Triglavom v ozadju.
