Govec - Kostanjevica - Trstelj - Lipa
Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:
| Aktivnost: gorsko kolesarjenje | Območje: SLO - Primorska | Zahtevnost: srednje težka |
| Tehnika: 4/5 | Kondicija: 3/5 | Panorama: 4/5 |
| Čas trajanja: 5 h | Dolžina: 28,5 km | Vzpon: 758 m |
Pogorje Trstelja je zaradi atraktivne lege in privlačnih tras vse bolj priljubljeno tudi med kolesarji. V letu 2020 se je že označeni kolesarski poti AdriaBike pridružila še trasa Slovenske turno kolesarske poti (STKP). Trstelj je najvišji hrib na slovenskem Krasu, hkrati pa tudi najvišji vrh Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-komenskega krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. Za ljubitelje zgodovine je nadvse privlačno raziskovanje nekdanjega bojišča iz prve svetovne vojne, medtem ko bodo v kraških vaseh na svoj račun prišli vsi, ki jih očarajo elementi značilne kamnite arhitekture in okusi prelepe vinorodne pokrajine. Vasice so postavljene na slikovitih legah vrh gričev in se spogledujejo s sinjim Jadranskim morjem. Gruče hiš so postavljene tesno ena ob drugi, da so domačini v njih lahko našli zavetje pred znamenito burjo.
Izhodišče: 45.822211, 13.681959
Avtocesto Ljubljana - Sežana zapustim na izvozu Sežana - vzhod in nadaljujemo v smeri Dutovlje – Krajna vas – Komen - Vojščica, kjer poiščeva primeren prostor za parkiranje.
Za izhodišče sva izbrala Vojščico. Usmeriva se proti JZ na greben, kje je najvišji vrh, vrh Govc. uživava v kraški pokrajini v družbi suhozidov. Pot naju vodi skozi Kostanjevico na Krasu, kjer začneva z enakomernim vzponom proti vrhu Trstelja. Prideva do asfaltne ceste, po kateri se dvigneva do sedla med Renškim vrhom in Trešnikom. Glavna cesta tu zavije levo za Renče, midva pa z vzponom nadaljujeva po gozdni cesti, ki ves čas poteka vzporedno s pešpotjo. Tik pred kočo se usmeriva na strm, kamnit kolovoz in se povzpneva do najvišjega vrha slovenskega Krasa. Vrh ob lepem vremenu ponuja izjemen razgled na Kras in Vipavsko dolino, Jadransko morje, Furlanijo, ter na vrhove gora od Snežnika, Vremščice, Nanosa do Julijskih Alp in Dolomitov v ozadju. Z vrha se spustiva proti planinski koči. Od Stjenkove koče se spustiva po cesti, dva ovinka nižje pa zavijeva levo na označeno pešpot proti vasi Lipa. Pešpot je tehnično zahtevna. Tik nad cerkvijo sv. Mihaela prideva do asfaltne ceste. Med cerkvijo in pokopališčem se spustiva proti glavni cesti, jo prečkamo in po slikovitem kolovozu nadaljujemo v smeri proti izhodišču čez kraško gmajno. Del poti odpeljeva po nekdanji normalnotirno železniški progi med Dutovljami in Kostanjevico. Zgrajena je bila za oskrbo severnega dela kraškega bojišča med avgustom in oktobrom leta 1915. Po avstro-ogrskem preboju fronte jeseni 1917 proge niso več potrebovali in so jo postopoma razdrli.
Višinski profil
Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Kolesarjenje ni dovoljeno po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh, razen če je izrecno dovoljeno. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen če velja izrecna prepoved. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček za orientacijo. Kolesarjenje po celotni sledi v formatu .gpx ni nujno dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.
Ture v bližini:
Prvinska divjina... 21 februar 2020 |
Istrska ušesa in... 28 marec 2019 |
Sakomanova grebenska prečka 3 marec 2019 |