Vedno, ko sem bil na vrhu Kavčiča mi je pogled uhajal proti Žbevnici. To je najzahodnejši vrh Čičarije na skrajnem jugu Kraškega roba. To mora biti to zelo lepo grebensko prečenje, sem si govoril. Pa še kako res je! Po grebenu od Goliča do Žbevnice poteka Sakomanova pot, poimenovana po Josipu Sakomanu iz PD Želježničar iz Zagreba. Poznana tudi kot Istrska planinska pot. Ni ga lepšega, kot vožnja po grebenu obraslim z zlato orumenelimi travami. Z vrha Žbevnice se nam odpre pogled na Kavčič, Lipnik, Golič in Slavnik. V daljavi na Julijske Alpe in celo Dolomite. Dvakrat prečimo državno mejo zato moramo s sabo imeti osebni dokument.
Trije vrhovi s slikovito rumeno obarvanimi travami, okoli pa polno kotanj, vrtač in jam. Kojnik (802m), Golič (890m) in Kavčič (879m) so vrhovi, ki stojijo na travnatem grebenu prostranih kraških travnikov. Lahko dostopen svojstven gorsko-kraški svet, ki posebej očara pozno pomladi, ko so travniki polni narcis. Tura poteka večinoma po travnatih traktorskih poteh. Začnemo po gozdu, potem pa se dvignemo na goli travnat razgleden greben. Imamo lep pogled na Slavnik, Snežnik , Istro in Jadransko morje. Ob jasnem vremenu pa vidimo Julijske Alpe in Dolomite. To je moja najljubša gorsko-kolesarska tura po Kraškem robu.
Slavnik je najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja, nekateri mu pravijo tudi primorski Triglav. Tura za vse tiste, ki uživate v jesenskih barvah in si ne želite zahtevne poti. Večji del poti je speljan po gozdnih cestah, poraščenih s travo in nekaj kamenja. Spust je srednje zahteven in nima težjih odsekov. Vrh, ki se dviga 1028 m nad morjem, je ena najbolj razglednih točk tega dela Primorske. Na pobočjih Slavnika vsako leto prirejajo MTB maraton Slavnik.
Greben Čaven velja za eno najlepših razglednih točk nad celotno Vipavsko dolino, saj nam pogled sega vse do Jadranskega morja. Tvori južno mejo Trnovskega gozda, planote v severnem delu Dinarskega gorovja. Njegov najvišji vrh je Veliki Modrasovec (1535 m), najbolj razgleden pa Kucelj (1237 m).
Posebnost te ture je v tem, da spust predstavlja 10 km dolgo prečenje po Srednječavenski oz. Bošnarski stezi, ki so jo včasih koristili lovci, gozdarji/logarji in lastniki parcel na južnem pobočju Čavenskega pogorja. Višinska razlika poti je le 200 m. Prečenje večinoma poteka po zelo ozki izpostavljeni poti, na nekaterih odsekih precej skalnati, zato je zahtevnost spusta višja, a precej adrenalinska. Zame je bil spust malo preveč zahteven, za fanta pa eden boljših v teh koncih. Na več točkah se preči izpostavljena melišča. Ker gre za kraški svet, nas lahko na vrhu preseneti zelo močan veter – zato previdno.
Odkrila sva najdaljšo in najlepšo singlco do sedaj! Upam, da te že samo s tem prepričava. Kar potopiš se v nizko zeleno rastje, ko se voziš po ravno prav ozki poti z ravno pravim naklonom in si želiš naj le traja, traja in traja. Seveda ni samo singlca, najprej je tudi vzpon, potem bolj zahteven spust, šele nato pa singlca - kot pravi »cherry on the cake«. Pa da ne pozabim omeniti še vseh lepih razgledov na Vipavsko dolino. Drugače pa kondicijsko in tehnično na trenutke zahtevnejša pot, vendar pa na koncu sledi pravi balzam za dušo. Tako ti jo res priporočava!
