Koželj - Bevče - Velenje - Škale - Gaberke - Šoštanj - Pesje

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Leta 1964 so v Škalah pri Velenju našli okostje mastodonta, ki je lomastil po Šaleški dolini pred približno dvema milijonoma let. Okostja so odkrili po naključju, med tem ko so z zemeljskimi deli na območju nekdanjega središča vasi Škale zaradi udiranja po rudarjenju skrbeli za odpravljanje posledic. Najdbe okostij ostankov mastodonta si danes lahko ogledate v Muzeju Velenje na velenjskem gradu. Zaradi posledic izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že več kot sto trideset let, so nastala tudi Šaleška jezera. Najviše je na nadmorski višini 372 m Škalsko jezero, približno šest metrov niže Velenjsko, Družmirsko jezero pa še nadaljnjih šest metrov nižje. Po načrtih Premogovnika Velenje naj bi leta 2020 Družmirsko jezero postalo po površini in količini vode največje jezero v Šaleški dolini. Mastodontov krog se vije po šaleški dolini, obkroži prav vsa tri jezera, poda se mimo gradu in proti vrhu najbližjega hriba in priljubljene rekreacijske točke Koželj ter obkroži okolišna naselja Velenja.

Izhodišče: 46.357001, 15.111681

Avtocesto Ljubljana – Maribor zapustimo na izvozu Žalec. Sledimo oznakam za Velenje - Dravograd. V Velenju pod Velenjskim gradom izberemo v krožišču tretji izvoz in parkiramo na parkirišču pred TIC Velenje.

Opis:
Pot me najprej popelje čez stari mestni del Velenja, v zgodovinskih zapisih prvič omenjen sredi 13. stoletja. Vzpnem se na Velenjski grad, ki je eden od najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji in eden od desetih gradov, ki so v srednjem veku obstajali v Šaleški dolini. Star je približno 700 let, prvič pa se ga omenja leta 1270. Spustim se nazaj v stari mestni del Velenja in nadaljujem mimo gasilskega doma ob reki Trebušnici proti Kožlju. Pri plinski postaji zagrizem v strm klanec vse do grebena. Vztrajati se splača, saj nas čaka uživaška vožnja po grebenu. Pri znanem gostišču prečkam glavno cesto in se usmerim proti Bevčam, kjer živijo prijazni ljudje, ki se še vedno zelo radi družijo. Z Bevč poteka še lepši spust po poti čez travnik ob potočku. Spet sem v Velenju. Zapeljem čez Konovo proti cerkvi Sv. Martina in pred njo v slepo ulico, ki se nadaljuje s potjo čez gozd do stadiona ob jezeru. Vožnja ob Škalskem jezeru me popelje v Škale. Tukaj kratek del poti poteka po glavni cesti Škale – Gaberke, vendar samo do vrha klanca, kjer se usmerim levo na makadam. Poiščemo smerokaz za Gaberško pot in se skozi gozd spustim v Gaberke, kjer bo enkrat nastalo jezero. Vzpnem se na šoštanjske Gorice in nato spustim do Ribiške koče ob Družmirskem jezeru. Po nasipu in skritih poteh pridem do jezu med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Ob Velenjskem jezeru pri Kinološkem društvu zavijem v Pesje, kjer je podhod pod železnico. Čez Lilijski grič v Podkraj, nato pa zadnji vzpon na hrib pri  Sv. Jakobu iz leta 1583. Cerkev sv. Jakoba je zgrajena iz kamenja, ki je ostal od porušenega gradu Lilgenberg. Ruševine so pokopale pod seboj velike zaklade, ki jih še ni nihče odkril. Pravijo, da so imeli graščaki na Gradišču za dve teleti suhega zlata. Z hriba se nam odpre pogled po lepi šaleški dolini. Na zadnje - malo pod cerkvijo levo se vije gozdna cesta, ki preide v pot. Tukaj me čaka še zadnji uživaški spust.

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Kolesarjenje ni dovoljeno po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh, razen če je izrecno dovoljeno. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen če velja izrecna prepoved. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček za orientacijo. Kolesarjenje po celotni sledi v formatu .gpx ni nujno dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.

Ture v bližini:

Veliki Travnik 16 junij 2018

Črni vrh - Lovrenška jezera 23 september 2017

O vilah v Velunji peči 11 julij 2019