To je avantura, ki poredko zaide na seznam želenih potepanj. Še najbolj poznana je lovcem, saj do vrat in po grebenu do vrha Raduhe pelje nemarkirana pot. Takih poti je na Raduhi in njeni bližini zelo veliko, zato se lahko hitro izgubiš, oziroma ne prideš do želenega cilja. Račka vrata se nahajajo v jugozahodnem grebenu Raduhe, nad kmetijo Račnik, po kateri so dobila ime. Omenjena vrata sodijo med največje tovrstne pojave v Sloveniji, saj so široka 30m in visoka 25m. Krušljiva kamenina zelo hitro prepereva, zato je potrebna velika pazljivost. V zimskem času, ko so temperature pod ničlo, je nevarnost manjša, na žalost pa se pod obokom vrat naredijo velikanske ledene sveče, ki so prav tako nevarne.
Turska gora se nahaja na grebenu, ki ločuje Kamniško Bistrico in Logarsko dolino, tako da nanjo vodijo poti iz obeh delov Slovenije. Iz kamniške strani je priljubljena pot od Jermanca preko Kamniškega sedla do Turske gore. Iz savinjske pa se Turska gora najlažje doseže mimo slapa Rinke, ki pada 90 metrov globoko preko Okrešlja in na vrh skozi Turski žleb. Poti sta precej zahtevni in za vzpon na goro je obvezno nositi čelado, saj je veliko predelov, kjer se skala kruši in je padanje kamenja pogosto, priporočeno pa je imeti tudi komplet za samovarovanje. V zimskih razmerah pa so obvezne tudi dereze in cepin. Prostrano melišče v žlebu je skrito pod ogromnimi količinami snega, ki se na tem strmem pobočju spontano plazi vsakokrat po obilnejšem sneženju. Potrebno je poudariti, da je območje razmeroma varno prehodno le ob stabilni snežni odeji.
Komen (lokalno mu pravijo tudi Kamen) je s 1684m najvišji vrh Smrekovškega pogorja. Z vrha se nam ob lepem vremenu odpre lep pogled na Peco, Uršljo goro, bližnji Krnes, Golte, Menino planino, na osrednje Grintovce ter Travnik in Raduho. Pod vrhom, se nahaja tudi manjša lesena kapela, ki je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Postavili so jo leta 1898. Tura je nezahtevna in ima zelo lep razgled na vrhu.
Spet naju je pot popeljala mimo najbolj prijazne in najbolj gostoljubne gospe iz planin. Želela sva se le usesti na klopco pred kočo, gospa se nama je prijazno nasmehnila in v naslednjih nekaj minutah mi je bilo žal, da sendviča nimam več v nahrbtniku. Namreč miza je bila kot bi trenil polna domačih, planšarskih dobrot. Brusnični čaj, obrnjenik, domač kruh, domač kravji sir in savinjski želodec. Vse to nama je prinesla, kar iz lepega. Hvala prijazna gospa. Drugače pa je ta tura enostavna, kratka in seveda lepa. Prilagojeno trenutni situaciji sva jo prehodila zelo počasi. Zato se ne ozirajte preveč na čas – z normalnim tempom in ne predolgimi postanki jo boste prehodili veliko hitreje od naju.
80 kilometrov dolga pot z vzponi na pet najvišjih koroških vrhov – Uršljo goro (1699 m), Smrekovec (1577 m), Raduho (2062 m), Olševo (1930 m) in Peco (2125 m). Najbolj vzdržljivi in drzni gorniki, ki premagajo pot v manj kot 24 urah, postanejo člani Kluba 24. Tudi če niste ekstremni športnik, se je na te vrhove vredno povzpeti in jih doživeti na večdnevni turi ali v obliki posameznih vzponov. Midva sva se odločila za greben med Smrekovcem in Komnom. Zaradi svojih posebnosti, tudi nekaterih redkih živalskih in rastlinskih vrst, je ta greben od leta 1987 zaščiten kot naravni rezervat. Pot poteka po omrežju planinskih poti označenih z rdeče-belo knafelčevo markacijo. Obisk Smrekovca je primeren prav v vseh letnih časih. V snežnih razmerah je Smrekovec znan kot odličen turnosmučarski cilj.