Planina Luža - Planina Zgornja Luža - Bistriška špica - Planina Zgornja Luža - Planina Luža

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Bistriška špica je nekaj metrov nižja od sosednjega, najvišjega vrha Pece – Kordeževe glave. Leži na Avstrijski strani, vrh pa ponuja brezmejen razgled v vse smeri – na celotne Karavanke in del Kamniško – Savinjskih Alp. Spada med vzhodne Karavanke. Peca je mogočna gorska gmota, približno 11 km dolga in 8 km široka.

Izhodišče: 46.498245, 14.720201

V centru Črne na Kroškem sva v krožnem križišču izbrala smer proti Solčavi in  Podolševi, nato sva zavila desno čez most. Sledila sva oznakam proti Topli, Koprivni. V Koprivni, kjer se levo odcepi cesta proti Solčavi in Podolševi, sva nadaljevala naravnost. V naslednjem križišču pri mlinu sva zavila desno (smerokaz Peca, Luže). Vzpenjala sva se ob potoku Koprivna do križišča, kjer se ostro odcepi v levo cesta k planinskemu domu na kmetiji Kumer in nadaljevala naravnost proti planini Luža. Nadalje se v desno odcepi markirana planinska pot na Peco, od tega odcepa sva nadaljevala še nekaj časa naravnost in nato parkirala na primernem mestu ob cesti. Na točki, kjer sva parkirala, poteka meja z Avstrijo.

Opis:
Za zadnji dan v tem letu sva se odločila za turno smuko na Bistriško špico. Najprej sva prečila planino Luža, nato planino Zgornja Luža in se ustavila pri lovski koči Petzenstall, kjer je prvi lep razgled. Poti nisva nadaljevala po planinski poti, ampak po že utrjeni poti turnih smučarjev. Po dobrih dveh urah vzpenjanja sva prišla iz gozda, pogled se nama je odprl na Kamniško – Savinjske Alpe. Najbližje so bile Olševa in Raduha, ker je bilo lepo vreme, se je videl tudi Triglav. Na nekaterih delih se je sneg prijemal na smučke, postale so zelo težke, upočasnile so nama korak. Nadaljevala sva še dobro uro in dosegla vrh, na katerem je postavljen velik križ. Na vrhu je bilo veliko avstrijskih turnih smučarjev. Razgled je bil prelep. Snega je bilo nad gozdno mejo toliko, da so bili odkriti le še vrhovi borovcev. Prva tretjina smuke navzdol do gozdne meje je bila super, snežna podlaga je bila zbita in pomrznjena. V srednji tretjini je bil sneg že moker, zavijanje med redko poraslimi drevesi je bilo zato težje. Zadnja tretjina (razen planine na koncu) pa je predstavljala pravi izziv - iskanje poti med strnjeno poraslimi smrekami. Temperature so bile nekaj nad ničlo, sneg je bil težek, smuka je bila zaradi razmer zahtevna.

Priporočava, da imate s sabo dovolj vode, med potjo in na vrhu ni planinske koče.

 Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Sledi v formatu .gpx so zgolj pripomoček za orientacijo. Gibljete se na lastno odgovornost.