Petrovija - Vilanija - Kmeti - Valica
Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:
| Aktivnost: gorsko kolesarjenje | Območje: HR - Istra | Zahtevnost: srednje težka |
| Tehnika: 3/5 | Kondicija: 3/5 | Panorama: 3/5 |
| Čas trajanja: 4 h | Dolžina: 33,5 km | Vzpon: 391 m |
Istra, zeleni polotok na severnem delu jadranske obale, je najbližji del Sredozemlja, h kateremu gravitira srednja Evropa. Pravilno urejeni letni časi z ugodnimi, ne pretirano toplimi poletji, milimi zimami ter klimatsko ugodnimi pomladmi in jesenmi predstavljajo idealno destinacijo za kolesarjenje skozi vse leto. Konfiguracija terena v Istri in številne kolesarske steze bodo zadovoljile širok spekter kolesarjev, od amaterjev do najzahtevnejših kolesarjev. Tu boste imeli priložnost prepričati z vožnjo po poteh, ki so skoraj zagotovo neprometne in vas popeljejo do najlepših razglednih točk, slikovitih srednjeveških mestec in vasi, kjer se zdi, da se je čas ustavil, a ne smemo pozabiti niti na prelepa mesta na obali, kjer je duh burne in bogate istrske preteklosti prisoten na vsakem koraku. Tu najdemo bogastvo naravne raznolikosti, od pretežno ravninskega območja ob morju, kjer prevladujejo makija in rodovitne njive, do položnih gričev v zaledju, ki ponujajo edinstvene razglede, a na katerih pobočjih najdemo zelene gozdove, vinograde in oljčne nasade. gozdovi, nato potoki in reke.
Izhodišče: 45.453245, 13.519178
Avtocesta Ljubljana – Koper, nadaljujem proti mejnemu prehodu Dragonja. Sledim oznakam za Umag, kjer poiščem primerno mesto za parkiranje.
Začnem v turističnem naselju Plava laguna in se ob morju odpeljem proti mestu Umag. Peljem se čez staro mestno jedro in se ustavim pri valobranu, zidu ki varuje pristanišče pred valovi. Po njem se lahko sprehodiš do samega konca, kjer je svetilnik. Pravijo, da lahko tu opazuješ najlepši zahod sonca na Jadranu. Nato zapustim naseljen del obale in se zapeljem v notranjost, skozi vinograde, nasade oljk, nasade jagod… Najbolj me navduši trenutek, ko se sredi ničesar zapeljem na jaso, ki je prekrita z materino dušico. Še bolj pa me prevzame vonj, ki je tako prijeten, da se ne da opisat z besedami. Na polovici poti se skoraj zataknem v trnju. Ampak najdem prehod, ki me pripelje na Parenzano. Manjši del prevozim po njej. To je bila včasih železniška proga, ki je obratovala med 1902-1935 in takrat predstavljala pomembno povezavo zaledja z obmorskimi kraji, ter tako močno pripomogla k razvoju gospodarstva. Usmerim se proti zahodu in z manjšimi popravki od načrtovane poti prikolesarim do obale. Ob obali se vrnem na izhodišče.
Višinski profil
Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Kolesarjenje ni dovoljeno po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh, razen če je izrecno dovoljeno. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen če velja izrecna prepoved. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček za orientacijo. Kolesarjenje po celotni sledi v formatu .gpx ni nujno dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.