To je avantura, ki poredko zaide na seznam želenih potepanj. Še najbolj poznana je lovcem, saj do vrat in po grebenu do vrha Raduhe pelje nemarkirana pot. Takih poti je na Raduhi in njeni bližini zelo veliko, zato se lahko hitro izgubiš, oziroma ne prideš do želenega cilja. Račka vrata se nahajajo v jugozahodnem grebenu Raduhe, nad kmetijo Račnik, po kateri so dobila ime. Omenjena vrata sodijo med največje tovrstne pojave v Sloveniji, saj so široka 30m in visoka 25m. Krušljiva kamenina zelo hitro prepereva, zato je potrebna velika pazljivost. V zimskem času, ko so temperature pod ničlo, je nevarnost manjša, na žalost pa se pod obokom vrat naredijo velikanske ledene sveče, ki so prav tako nevarne.

Preberi več

Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah. Južna pobočja so travnata, prekinjajo jih številno skalovje in grape, na severni strani pa se prepadno spušča v strmi steni, kjer je speljana 'ferrata' Via Italiana ena izmed najtežjih zavarovanih in tudi najbolj strmih in izpostavljenih poti v Julijskih Alpah. Najbolj pogosto izhodišče za vzpon je Mangartsko sedlo. Makadamsko cesto so naredili Italijani leta 1938. Ne boste verjeli, ampak za gradnjo so potrebovali samo 8 mesecev in 500 mož. V nasprotju z gradnjo ceste na Vršič se tu pod Mangartom ni zgodila prav nobena hujša delovna nesreča. Je najvišje ležeča cesta v Sloveniji, saj se konča na 2055 metrih nadmorske višine. Na dolžini 12 kilometrov ima 17 zavojev, pelje skozi pet predorov, konča pa se z znamenito cestno pentljo.

Preberi več

Kamniški vrh se ne more pohvaliti z višino, zato pa razgled z njega ne zaostaja za tistim, ki se nam odpre z njegovih precej višjih sosedov. Njegova lega v predgorju Grintovcev omogoča enkratne poglede proti severu in jugu. Je eden slikovitejših slovenskih vrhov, visok 1256 metrov. Od vasi Klemenčevo je pot do vrha razgibana, zelo razgledna in prijetna. Ker je obrnjena na jug, jo je bolj primerno obiskati jeseni ali spomladi.

Preberi več

Turska gora se nahaja na grebenu, ki ločuje Kamniško Bistrico in Logarsko dolino, tako da nanjo vodijo poti iz obeh delov Slovenije. Iz kamniške strani je priljubljena pot od Jermanca preko Kamniškega sedla do Turske gore. Iz savinjske pa se Turska gora najlažje doseže mimo slapa Rinke, ki pada 90 metrov globoko preko Okrešlja in na vrh skozi Turski žleb. Poti sta precej zahtevni in za vzpon na goro je obvezno nositi čelado, saj je veliko predelov, kjer se skala kruši in je padanje kamenja pogosto, priporočeno pa je imeti tudi komplet za samovarovanje. V zimskih razmerah pa so obvezne tudi dereze in cepin. Prostrano melišče v žlebu je skrito pod ogromnimi količinami snega, ki se na tem strmem pobočju spontano plazi vsakokrat po obilnejšem sneženju. Potrebno je poudariti, da je območje razmeroma varno prehodno le ob stabilni snežni odeji.

Preberi več

Po legendi je bilo na kraju, kjer zdaj stoji cerkev, nekoč jezero. V njem je prebival povodni mož. Takrat o sv. Uršuli ni bilo ne duha ne sluha. Živela je na Pohorju, kjer pa ni bila najbolj zadovoljna. Motilo jo je, ker so pastirci preveč pokali z biči. Odločila se je, da se preseli na Plešivec, ki ga je opazovala s Pohorja. Ko je prišla na planino, je pokleknila na skalo. Tam so še danes vidni odtisi njenih kolen. Potem se je še malo sprehodila po gori. Kar nenadoma se ji je noga udrla v skalo. Še danes je vdolbina v njej. Romarji vanjo že desetletja tiščijo svoje noge v upanju, da jih ne bodo nikoli več bolele. In povodni mož? Uršula ga je nagovarjala, naj ji prepusti svoje bivališče in jezero odpelje na Pohorje, od koder je prišla. Ni ga bilo treba dolgo prepričevati, kajti naveličan je bil pastirjev, ki so stalno peli enake pesmi. Pa je šel.

Preberi več