Račka vrata – Velika Raduha - Planina Arta - Snežna jama

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

To je avantura, ki poredko zaide na seznam želenih potepanj. Še najbolj poznana je lovcem, saj do vrat in po grebenu do vrha Raduhe pelje nemarkirana pot. Takih poti je na Raduhi in njeni bližini zelo veliko, zato se lahko hitro izgubiš, oziroma ne prideš do želenega cilja. Račka vrata se nahajajo v jugozahodnem grebenu Raduhe, nad kmetijo Račnik, po kateri so dobila ime. Omenjena vrata sodijo med največje tovrstne pojave v Sloveniji, saj so široka 30m in visoka 25m. Krušljiva kamenina zelo hitro prepereva, zato je potrebna velika pazljivost. V zimskem času, ko so temperature pod ničlo, je nevarnost manjša, na žalost pa se pod obokom vrat naredijo velikanske ledene sveče, ki so prav tako nevarne.

Izhodišče: 46.392203, 14.721109

Avtocesto  Maribor – Ljubljana sva zapustila na izvozu Šentrupert in sledila oznakam za Logarsko dolino. Peljemo se mimo Igle in nekaj metrov za tablo, ki označuje Robanov kot zavijemo desno na makadam. Čez most o makadamu vse do kmetije Račnik. Poiščemo primeren prostor za parkiranje.

Opis:
Pred kmetijo Račnik zavijemo levo na kolovoz prek travnika. Kolovoz takoj v gozdu zavije ostro desno navzgor, mi pa nadaljujemo levo po lovski stezi. Višje prečkamo cesto, ki smo jo zapustili spodaj na robu travnika. Pot se nikjer ne oddalji dosti od grebena. Ko prispemo do podrtega pastirskega Račkega stana še malo nadaljujemo po grebenu navzgor in nato zavijemo desno. Prečimo preko več manjših grap, kjer se pot rahlo vzpenja in spušča. Ko prečimo drugo večjo kamnito plazovino moramo nadaljevati desno ob plazovini navzgor (drugi strani je na deblu smreke rdeča črka L). Povzpnemo se kakšnih 50 m do lovske solnice in nadaljujemo v desno vse do veličastnih Račkih vrat. Od tu naprej se začne prava avantura. Nad vrati se povzpnemo naprej v smeri grebena. Na začetku je orientacija zahtevna tako, da začneš dvomiti o izbiri prave smeri. Še sreča, da so postavljeni možici na ključnih mestih. Prebijamo se skozi labirinte velikih balvanov, ki so posebno doživetje. Višje je smer po grebenu in grebenskih špicah bolj jasna.  Levo in desno so prepadne stene, pa nimaš kam zgrešit. Pri izstopu iz smeri se je vredno malce ustaviti. Nadaljujemo po grebenu do vrha, ki nudi v lepem vremenu čudovite poglede vse naokoli. Seveda ne gre prezreti visokih vrhov od Dleskovca preko vrhov Ojstrice, Planjave, Brane, Turske gore, Rink, Skute, do Velike Babe. Za njimi je slabše viden pas Julijcev z očakom Triglavom. Malce severneje se kažejo Karavanke s Stolom in verigo vrhov Košute. Lepo je vidna cesta v Solčavi, medtem ko je Logarska dolina zakrita s severnim grebenom vrhov Robanovega kota. Na vzhodni strani pa so lepo vidne Golte s Savinjsko dolino. Sončkanje na vrhu je bilo prav prijetno. Ampak čas je za odhod, saj nas je še čakal tri urni sestop preko planine Arta, ki je nastala dobrih 100 m pod gozdno mejo in sega tukaj čez višino 1700 m. Planina je na meji med bolj skalnatim predelom, ki je samo za ovce, in nekoliko lepšim svetom, ki bi z izkrčitvijo lahko preživljal tudi govejo živino. Planina ima kočo in hlev. S planine se spustimo po kolovozu. Ko se kolovoz konča stopimo v gozd na markirano planinsko pot. Čeprav pot poteka ves čas po gozdu, previdnost ni odveč zaradi strmih pobočij pod in nad nami.

Neraziskane zanimivosti: Snežna jama v dolžini 1000m (na ogled je okoli 650m). Rovi dvorane so široki in visoki do 30m. Posebnost so ledena jezerca in kapniki ter jamsko "mleko" (zaradi nizkih temperatur nekristalizirani apnenec)

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Sledi v formatu .gpx so zgolj pripomoček za orientacijo. Gibljete se na lastno odgovornost.

Ture v bližini:

Čez planino Jezerca na... 21 oktober 2018

Divjina Dleskovške planote 15 september 2018

Pozabljene planine v Logarski... 22 Avgust 2018