Dolenjska nima visokih gora, ki bi šinile tja v nebo in grozile, da ga preluknjajo. Nima strmih sten, ki bi bile izziv za plezalce in tudi ne prav veliko strmin, po katerih bi pozimi vriskali smučarji. Ima pa nekaj drugega. Nežna gričevja, kot bi jih z roko pobožal, sončne travnike in med njih posejane vinograde, nasmejane ljudi. Planina v Podbočju, ki niti prava planina ni. Vsaj ne takšna, kot si jo po navadi predstavljamo. Bolj vasica, le malo pred mejo s Hrvaško. Moj cilj je pravzaprav bila Planinska gora, ki se dviga nad vasico.
Tudi Suha krajina ima svoj Triglav, 888 metrov visok hrib po imenu Sveti Peter. Nekoč je tu stala podružnična cerkev sv. Petra. V pisnih virih je omenjena v drugi polovici 15. stoletja in je bila v času turških vpadov ena izmed signalnih postaj. Aprila 1945 so jo minirali partizani. Danes stoji tam blizu manjše planinsko zavetišče. Nekaj korakov stran pa se lahko po lestvah vzpnemo še na trinadstropni razgledni stolp. Z vrha vodi trail 888 in je do žage na izhodišču v celoti izkopan in izgrajen, kar pomeni, da za spust ni uporabljena planinska ali kaka druga pot.
Posavsko hribovje skriva veliko vzpetin, ki zaradi svojega spokojnega mira kar vabijo, da jih obiščemo. Najin tokratni cilj je približno pet kilometrov dolg greben med Vačami in Izlakami. Vzpon iz Save je klasična zasavska gorsko kolesarska tura z malce napornejšim vzponom na koncu. Celoten vzpon je po asfaltni cesti. Tik po vrhom pa stoji Planinski dom. Na vrhu Svete gore stoji cerkev Marijinega rojstva, skupaj z drugimi cerkvenimi objekti. Cerkev je znana po svoji čudodelnosti, ki jo v Slavi vojvodine Kranjske opisuje tudi Janez Vajkard Valvasor. Trdil je, da so se v cerkvi dogajali čudeži, med drugim je zapisal, da je neka slepa gospa, ki naj bi jo osebno poznal po kolenih trikrat obšla prezbiterij, in ko je zaključila »obhod« je zavel močan piš, ji odnesel pajčolan, gospa pa je spregledala.
Trdinov vrh je najvišja točka Gorjancev. Iz vrha se razprostira lep razgled, ki seže vse do Julijskih ter Kamniško Savinjskih Alp. Zaradi razgleda in znane legende povezane z izvirom pri koči pod vrhom je priljubljena točka za kolesarje. Na Trdinovem vrhu je meja med Slovenijo in Hrvaško. Na vrhu sta dve cerkvi, ruševine cerkve Svete Gere in cerkev Sveta Ilirija. Najbolj prepoznaven pa je vrh po visokih oddajnikih, ki so vidni od daleč. V bližini je tudi vojaški objekt. Vojakov v njem ni videti, so pa vidna mitralješka gnezda in slovenska zastava. Pristop ni dovoljen, objekt je obdan z ograjo. V osrčju Gorjancev pod Trdinovim vrhom stoji Koča pri Gospodični. Pod kočo izvira studenčnica s katero je povezana legenda o pomlajevanju. Ženske ki pijejo vodo iz studenca pod Kočo pri Gospodični naj bi bile večno mlade. Na Gorjance je vezano bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno opisal Janez Trdina, po katerem se imenuje najvišji vrh Gorjancev.