Žerjalski vrh - Glinščica – San Antonio in Bosco - Planinski dom Kokoš

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Primorska Zahtevnost: srednje težka
Tehnika: 3/5 Kondicija: 4/5 Panorama: 4/5
Čas trajanja: 6 h Dolžina: 31,8 km Vzpon: 945 m

Kanjon Glinščice je dolg dobra dva kilometra in je prava zakladnica zanimivosti ter naravnih lepot, ki obiskovalcem vedno vzame dih. Potok Glinščica ima en slap, ki je visok približno 40 metrov in se imenuje kar Potok. V šestnajstem stoletju so ob potoku zrasli številni mlini; danes so pri Botaču še vidni ostanki štirih mlinov. V stenah se preizkušajo plezalci; domačini, ki poznajo skrite tolmune, se poleti osvežijo v vodi, ker je dolina lahko dostopna, najde vsak nekaj zase. Območje je od leta 1992 zavarovano kot naravni rezervat. V dolino Glinščice vodi makadamska cesta, ki je bila do leta 1959 proga ozkotirne železnice tako imenovane Parenzane. Danes vlakov ni več, zato pa so toliko pogostejši kolesarji in pohodniki.

Izhodišče: 45.620843, 13.906177

Avtocesto Ljubljana – Koper zapustimo na izvozu Kozina. Sledimo oznakam za Trst in Krvavi Potok. Parkiramo na večjem parkirišču pred mejnim prehodom Kozina.

Opis:
Tura nas zapelje skozi tri različne predele.. Prvi del je vožnja po Stezi prijateljstva. Trasa gre po starodavni poti soli, ki so jo stoletja uporabljali kranjski trgovci za povezavo s tržaškimi solinami prek Žavelj. Legenda pravi, da gre verjetno za pot, ki jo je uporabljal že Martin Krpan za tihotapljenje soli iz Istre na svoji kobilici. V Botaču prečkamo most, ki je nekdaj predstavljal mejo med Slovenijo in Italijo in nadaljujemo proti Boljuncu. Prijetna pot se vije med gozdovi in kraško gmajno. Odpre se nam pogled na 40 metrov visok slap, kjer se tudi malo poslikamo. Na strmih stenah nad vzhodnim pobočjem Griže stoji slikovita cerkvica sv. Marije na Pečah, ki ponuja očarljive in edinstvene poglede na celotno okoliško območje ter na spodnjo reko Glinščico. V drugem delu se vozimo po kolesarski stezi opuščene železniške proge, ki je med leti 1887 in 1959 povezovala Trst in Hrpelje tako imenovane Parenzane. Na poti je veliko ohranjenih predorov, čez katere se tudi zapeljemo. Tretji del je vožnja po italijanskem krasu, ki nas pripelje do mejnega prehoda Lipica, kjer se vzpnemo na Kokoš. Oblo gričevje prepletajo pešpoti, kolesarske in jahalne steze. S Kokoši pogledi sežejo do Triglava z okoliškimi vrhovi Julijskih Alp, na Kraške vrhove z Nanosom, Vremščico, Slavnikom,... do Čičarije z Učko v ozadju in Tržaškim zalivom z obalo proti Tržiču, ter na oddaljeno verigo Dolomitov. Nadaljujemo v smeri grebena in se spuščamo mimo kraških travnikov v smeri izhodišča.

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Kolesarjenje ni dovoljeno po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh, razen če je izrecno dovoljeno. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen če velja izrecna prepoved. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček za orientacijo. Kolesarjenje po celotni sledi v formatu .gpx ni nujno dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.

Ture v bližini:

Enoslednica nad Lokavcem


3 maj 2019
Ajdovski rob


11 april 2019
Kraljevska Srednječavenska prečka


28 oktober 2018