Zunaj ni bilo nič kaj prida vreme. Sonce je le tu in tam pokukalo izza oblakov. Zjutraj ob deveti uri mi je zazvonil telefon.

Greva danes na Raduho?
Jaz sem za. Kdaj prideš po mene?
Ob desetih te poberem. Vzemi tudi svetilko zraven v primeru, da naju dobi tema.
Kje pa začneva?
Izletniška kmetija Bukovc.

Ker nisva poznala razmer na severni strani Raduhe, sva s sabo vzela tudi čelado, dereze in cepin.

Preberi več

Za tokratno turo sem izbiral Olševo. Iz Spodnjega Slemena vodi na vrh lahka označena planinska pot. Zaradi vetroloma je do vrha grebena zelo veliko podrtih dreves, mimo katerih smo iskali pot. Pravi labirint, kjer smo se plazili čez drevesa in pod njimi. Bilo je zelo zanimivo, predvsem pa zelo razgibano.

Glavni vrh Olševe je Govca s 1929 m višine. Na 5 km dolgem enakomerno razpotegnjenem razglednem grebenu pa se nahajajo še vrhovi Obel kamen na zahodnem robu, Gladki vrh in Lepi vrh na vzhodnem delu grebena. Domačini tam naokrog ji rečejo ’ouvševa’, po drevesu jelši, ki se v krajevnem besednjaku sliši kot ’jeuša’.

Preberi več

Moja nova najljubša tura, ki si zaradi svoje lepote zasluži številčne presežnike. Ko se sprehodimo mimo treh planin (vsaka s svojo pastirsko kočo, ena ima tudi mala jezerca) sledi najlepši del poti in izgleda takole: podlaga je iz mehke zelene trave, kot da bi bil položen tepih z angleško travico, ki so jo krave med pašo pristrigle na natančno enako višino, brez izjeme. Vije se med gostimi gorskimi borovci. V daljavi se vidi macesnov gozd, ki je trenutno jesenske rumene barve. Brez velikega napora (pot do vznožja Velikega vrha je povsem lahkotna, blagi vzponi in kratki spusti) pa dosežemo točko, s katere že imamo izjemen razgled v osrčje kamniškega visokogorja (Ojstrica, Dleskovška planota).

Preberi več

Na srečo je zunaj še vedno dovolj toplo, zato so potepi po naših gorah zelo prijetni. Tokrat sva se odpravila v divjino Dleskovške planote in poiskala najbolj romantično jezero v Sloveniji. Prikupna srčkasta oblika od zgoraj je nezgrešljiva. Hodila sva po neoznačenih pastirskih in udobnih lovskih poteh. Na trenutke sva morala uporabiti nekaj smisla za izbiro poti. Najin vrh je bila Deska, na katero vodi preprosta in zelo lepa pot ter s katere je lep razgled na gore v okolici. Najin cilj pa je bilo romantično jezero Vodotočnik. Na koncu naju je pot presenetila, predvsem z divjino, ki jo nisva pričakovala. Pot zavije namreč pod strme stene Lastovca. Gre za zelo razgleden in povsem neoznačen lovski prehod.

Preberi več

Kdaj se gre v hribe? Zgodaj. Kaj pa če je nedelja, ko se res prileže spati malo dlje? Vseeno je treba vstati zgodaj. »Če vstanem ob 5:45, bi bilo to dovolj zgodaj?«: se pogajam in dosežem kompromis. Na izhodišču pogledam na uro in si ponosno mislim – danes smo dovolj zgodnji. Ura je bila 8:15. Temperature so bile še nizke, za letošnje dolgo vroče poletje je bil zjutraj pravi hlad. Ne mine pol ure, ko opazim planinca, ki se že spušča proti izhodišču. Verjetno je šel prejšnji dan na kočo, prespal, sedaj pa se vrača v dolino. Ogovorimo ga in kaj kmalu nam pokaže res lepo sliko na telefonu. V daljavi se je videl vrh, v ospredju pa šopek rožic nabranih med potjo. Zraven še doda: »takole pa zgleda sončni vzhod na Krofički«. Sončni vzhod na Krofički mi odmeva v glavi. Ne morem se zadržati in ga vprašam, kdaj je štartal danes. V odgovor dobim: zgodaj, ob 3:00 zjutraj. Pa se nasmehnem …

Preberi več