Ena najbolj prepoznavnih dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini je hmeljarstvo, ki z razsežnimi hmeljišči dolini daje poseben pečat. Območje Spodnje Savinjske doline se namreč ponaša s kar dobrimi tremi četrtinami vseh slovenskih hmeljišč. Manjši delež hmelja porabijo pri izdelavi zdravil, večino pa v pivovarstvu kot dodatek pri proizvodnji piva, saj da ravno hmelj pivu tisti nenadomestljiv, prijetno grenak okus. Po pridelavi hmelja je Slovenija tretja v Evropi in peta na svetu. V prvem delu me pot vodi skozi hmeljišča, nadaljujem pa po poti, ki je speljana po brežini reke Savinje. Ves čas pa me spremljajo nasadi zelenega zlata. Pot nima nobenega klanca, primerna tudi za družinske izlete, če jo skrajšamo na razdaljo primerno kondiciji skupine.

Preberi več

Ko je vreme na celini slabo ali mrzlo, je Kras idealno mesto za kolesarje. Bližina morja poskrbi za prijetno klimo. Tu je polno lepih poti, kolovozov in nekaj malo višjih hribčkov, ki ne presegajo višine 500 m. Po mirnih, neokrnjenih predelih kraške planote, po stezah in nekdanjih vojaških cestah, te vodijo na ogled spomenikov pestre zapuščine prve svetovne vojne. Vse poti so urejene in označene, primerne tako za pohodnike, kolesarje kot tudi za konjenike.

Preberi več

Stolpnik se nahaja na dolgi Konjiški gori. Legenda pripoveduje, da je gora votla, v njej pa se nahaja veliko gorsko jezero v katerem je prebival strašni zmaj. Le-ta je po jezeru divjal sem ter tja, da se je stresala cela gora in grozilo je, da bo poplavilo dravinjsko dolino in prebivalce ob vznožju gore. Zmaj je v zameno za mir zahteval, da mu vsako leto na Jurjevo pripeljejo šest devic v obed. Prebivalci so ponudbo sprejeli, rešitve pa ni bilo na obzorju, dokler ni prišla na vrsto hči graščaka, ki je živel nad dolino. Žalostni tržani in kmetje so v dolgi procesiji vodili nič krive mladenke zmaju v goro. Ponovno je zabučalo in zagrmelo, saj je silni lintvern prihajal na vsakoletno krvavo gostijo, a tokrat mu je pot prekrižal vitez sveti Jurij. Prijahal je na belem konju in zmaju odsekal glavo. Dravinjska dolina in njeni prebivali so bili tako rešeni in v hvaležen spomin na ta dogodek so goro v kateri je prebival zmaj poimenovali po Jurijevem konju Konjiška gora in trg ob njenem vznožju Konjice.

Preberi več

Domačini spodaj ji pravijo kar Gora, v zgodnejši spomin pa je zapisana tudi kot Vrbanov vrh. Malo pod vrhom stoji cerkev Sv. Urbana zavetnika pastirjev, kjer lahko zazvonimo na zvonček, ki izpolni skrite želje. Od tod je doma tudi ime narcisi, tisti roži, ki jo najbolj poznamo s karavanške Golice (tam ji pravijo ključavnica). Tukaj, na Vremščici, pa je njeno ime vrbanščica, ki nas razveseljuje s svojimi belimi cvetovi v maju. Severna pobočja so poraščena z bukovim in jelovim gozdom, južna pa so bolj travnata. Na tem koncu se v zadnjem času spet uveljavlja ovčereja, ki je bila nekoč zelo razširjena. Z vrha pa se spustimo Vremsko dolino, v vasico Matavun in v skrivnostni podzemski svet Škocjanskih jam.

Preberi več

Preberi več