Območje poraslo z bogatimi gozdovi in prekrito s travnatimi planotami, kjer imajo vrhovi le kakšen meter nad tisočaka lahko najdemo zelo zanimive gorsko kolesarske poti. Nahajamo se na območju nad sotesko Pako na slemenu Visoko, kjer imamo čudovit razgled na najvišje ležečo farno cerkev v Šaleški dolini, cerkev sv. Jošta iz leta 1884 (1063 m) ter dom na Paškem Kozjaku, Špik – 1109 m, najvišji vrh Basališče – 1272 m.  Kolesarska pot spada med težje. Vzpon na Visoko je dolg in težak z dolgimi in strmimi spusti za entuziaste z gorskimi kolesi. Na območju Paškega Kozjaka se skriva veliko spomenikov kulturne in arhitekturne dediščine. Spominsko znamenje o preboju XIV. Divizije, sušilnice za lan, s šiklom (skodlami) krite strehe, štepihi na domačih dvoriščih, podkovnice, ovčjaki, kašte in marofi.

Preberi več

Svet, ki je danes poznan le divjadi, ovcam in pastirjem. Kolesarili smo po prostrani deželi severovzhodno od Ilirske Bistrice. S suhimi travami poraščena slemena, med katerimi se kot osamelci dvigajo skalnati vršički. Tihotno življenje vznemirjajo le piši vetov, kjer domujejo velike zveri in ujede (planinski orel, beloglavi jastreb). V letih med obema vojnama pa je tu potekala druga obrambna črta Alpskega zidu. Utrjena obrambna lokacija Velika Milanja, v italijanskih vojaških dokumentih imenovana “Monte Milonia”. Slikovita skupina devetih utrdb razpostavljenih po grebenu Milanje. Šlo za večje bunkerje, oborožene z mitraljezi. V nekatere je še vedno možno pokukati tudi danes, zato s sabo ne pozabite vzeti svetilke.

Preberi več

Pod vznožjem Čavna je pravi raj za gorske kolesarje. Na tem območju je preplet očarljivih enoslednic, ki si zaslužijo to ime. Po raziskovanju po internetu sva odkrila enoslednico, o kateri pišem. Kljub presenečenju, da je del ceste po kateri sva se vzpenjala odnesel plaz, sva našla obvoz in lahko nadaljevala pot. Vzponu je sledil spust, ki poteka po enoslednici dolgi dobrih 4 km. Zaradi uživanja v vožnji, se nisva kaj dosti ustavljala, zato je tudi bolj malo slik.

Preberi več

Preberi več

Rob Trnovske planote, kjer se divja gozdna planota na južnem robu odlomi in pada v Vipavsko dolino. Jaz sem ta kraj poimenoval, kar Ajdovski rob. Tu se končuje en in začenja drug svet. Tudi ta del je zelo zanimiv za gorsko kolesarjenje, ker pot skoraj v celoti poteka po robu planote.  Pot ni prestrma, poteka po zmerno valovitem kraškem svetu, po travnikih, gozdovih, skalovju in mimo samotnih kmetij. Odlikuje se po sijajnih razgledih po Vipavski dolini, kraški planoti in morju tja do Benetk. Samo prečenje bi razdelil v tri dele. Prvi del s Kovka do Podrte gore vozen brez sestopanja. Drugi del od Podrte gore do Otliškega okna je najbolj zahteven in je ena sama velika zaje… z veliko sestopanja. Tretji del od Otliškega okna do Kitajske spet vozen, pot z obeljenimi suhozidi, ki varujejo, nekoč za preživetje potrebno rodovitno prst. Nagrada pride na koncu, čudovit 5 km dolg spust do Ajdovščine. Ta tura je prava avantura!

Preberi več