Nacionalni park Pollino je park v južni Italiji, na območju Basilicata in Kalabrije. To je največji in najbolj divji italijanski park, ki je pod Unescovo zaščito od leta 2015. Spomladi in poleti lahko uživamo v cvetočih travnikih redkih neštetimi vrstami zdravilnih in aromatičnih rastlin. Celotno območje je bogato z divjimi živalskimi živalmi, kot so: Zlati orel (Aquila chrysaetos), sokoli, jastrebi, italijanski volk, vidre in jeleni. Neokrnjena in raznolika narava ponuja enkratne možnosti različnim športom. Park je destinacija ne le za ljubitelje alpinizma, ampak tudi za tiste, ki obožujejo soteskanje, rafting, tek na smučeh, jamarstvo in gorsko kolesarjenje. Midva sva kolesarila pod vznožjem najvišje gore v parku Serra Dolcedorme, ki je visoka 2267 metrov in uživala v prelepi divji naravi.

Preberi več

Vedno, ko sem bil na vrhu Kavčiča mi je pogled uhajal proti Žbevnici. To je najzahodnejši vrh Čičarije na skrajnem jugu Kraškega roba. To mora biti to zelo lepo grebensko prečenje, sem si govoril. Pa še kako res je! Po grebenu od Goliča do Žbevnice poteka Sakomanova pot, poimenovana po Josipu Sakomanu iz PD Želježničar iz Zagreba. Poznana tudi kot Istrska planinska pot. Ni ga lepšega, kot vožnja po grebenu obraslim z zlato orumenelimi travami. Z vrha Žbevnice se nam odpre pogled na Kavčič, Lipnik, Golič in Slavnik. V daljavi na Julijske Alpe in celo Dolomite. Dvakrat prečimo državno mejo zato moramo s sabo imeti osebni dokument.

Preberi več

Preberi več

V Labinu in njegovi okolici je bila več kot štiristo let najmočnejša gospodarska dejavnost rudarstvo, ki je zaslužno za ves razvoj na tem območju. Danes je kar malce težko verjeti, da je bil ta slikoviti Labin pravzaprav mesto rudarjev. Hrib, na katerem stoji, je prepreden z rovi, ki so omajali mestne temelje in v šestdesetih letih prebivalce prisilili, da so se izselili. Pozneje so rove utrdili, domačini pa so se počasi ponovno naselili in oživili staro mestno jedro. Zadnji rudnik na tem območju se je zaprl leta 1999. S trga ob starem zvoniku nekdanje cerkve se razteza čudovit panoramski pogled na Rabac, Kvarner, Gorski Kotar, Velebit in Prklog, ki je v bližini zelenega zaliva in je zaščitena regija zaradi svoje lepote. Ponuja pa tudi vrhunska kolesarska doživetja v neposredni bližini Jadranskega morja.

Preberi več

Leta 1964 so v Škalah pri Velenju našli okostje mastodonta, ki je lomastil po Šaleški dolini pred približno dvema milijonoma let. Okostja so odkrili po naključju, med tem ko so z zemeljskimi deli na območju nekdanjega središča vasi Škale zaradi udiranja po rudarjenju skrbeli za odpravljanje posledic. Najdbe okostij ostankov mastodonta si danes lahko ogledate v Muzeju Velenje na velenjskem gradu. Zaradi posledic izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že več kot sto trideset let, so nastala tudi Šaleška jezera. Najviše je na nadmorski višini 372 m Škalsko jezero, približno šest metrov niže Velenjsko, Družmirsko jezero pa še nadaljnjih šest metrov nižje. Po načrtih Premogovnika Velenje naj bi leta 2020 Družmirsko jezero postalo po površini in količini vode največje jezero v Šaleški dolini. Mastodontov krog se vije po šaleški dolini, obkroži prav vsa tri jezera, poda se mimo gradu in proti vrhu najbližjega hriba in priljubljene rekreacijske točke Koželj ter obkroži okolišna naselja Velenja.

Preberi več