Leta 1964 so v Škalah pri Velenju našli okostje mastodonta, ki je lomastil po Šaleški dolini pred približno dvema milijonoma let. Okostja so odkrili po naključju, med tem ko so z zemeljskimi deli na območju nekdanjega središča vasi Škale zaradi udiranja po rudarjenju skrbeli za odpravljanje posledic. Najdbe okostij ostankov mastodonta si danes lahko ogledate v Muzeju Velenje na velenjskem gradu. Zaradi posledic izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že več kot sto trideset let, so nastala tudi Šaleška jezera. Najviše je na nadmorski višini 372 m Škalsko jezero, približno šest metrov niže Velenjsko, Družmirsko jezero pa še nadaljnjih šest metrov nižje. Po načrtih Premogovnika Velenje naj bi leta 2020 Družmirsko jezero postalo po površini in količini vode največje jezero v Šaleški dolini. Mastodontov krog se vije po šaleški dolini, obkroži prav vsa tri jezera, poda se mimo gradu in proti vrhu najbližjega hriba in priljubljene rekreacijske točke Koželj ter obkroži okolišna naselja Velenja.

Preberi več

Velunja oz. Vilinja peč, ki so jo včasih imenovali tudi "vilinski most", je znana po pripovedi o vilah "zalih ženah", ki so plesale na mostu. V bližini v Povhovih pečeh je votlina, kjer so vile nekdaj prebivale. Notri so imele pet stolov in kamnito mizo, na kateri so tudi rajale. Nekoč je peljal neki kmet mimo te votline in ravno tam pokal z bičem. To je vile tako ujezilo, da so priletele nadenj in mu prevrnile voz. Mož je prestrašen zbežal z živino domov. Ko je drugi dan pogledal za vozom, je presenečen ugotovil, da voz zopet stoji. Vile so mu ga postavile zopet nazaj, ker so dobrega srca. Velunja peč je izredno lep naravni most, visok okoli 10 m in s tem eden večjih v Sloveniji. V njegovih stenah je voda izoblikovala 4 kraške jame, globoke od 11 do 30 m. Potok je pod mostom ustvaril 5- in 7- metrska slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdravilen, v njem pa se kopajo vile.

Preberi več

Skrivnostna pot se začne po zeleni istrski dolini reke Raše. Poleg neokrnjene narave te pelje tudi mimo najmlajšega delavskega mesta v Istri, ki je kraj skrivnostne in burne zgodovine. Danes zapuščeno mesto, čez katerega je speljanih veliko pohodnih in kolesarskih poti. Pot te zapelje na greben Skitače in te nato preko dolgega uživaškega spusta vrne na izhodiče.

Preberi več

Območje poraslo z bogatimi gozdovi in prekrito s travnatimi planotami, kjer imajo vrhovi le kakšen meter nad tisočaka lahko najdemo zelo zanimive gorsko kolesarske poti. Nahajamo se na območju nad sotesko Pako na slemenu Visoko, kjer imamo čudovit razgled na najvišje ležečo farno cerkev v Šaleški dolini, cerkev sv. Jošta iz leta 1884 (1063 m) ter dom na Paškem Kozjaku, Špik – 1109 m, najvišji vrh Basališče – 1272 m.  Kolesarska pot spada med težje. Vzpon na Visoko je dolg in težak z dolgimi in strmimi spusti za entuziaste z gorskimi kolesi. Na območju Paškega Kozjaka se skriva veliko spomenikov kulturne in arhitekturne dediščine. Spominsko znamenje o preboju XIV. Divizije, sušilnice za lan, s šiklom (skodlami) krite strehe, štepihi na domačih dvoriščih, podkovnice, ovčjaki, kašte in marofi.

Preberi več

Nismo šli na kavo, ampak na kolo. Če ceniš nedotaknjeno naravo, biserno bele plaže in kristalno modro morje je Rabac idealen kraj za počitnice. Nekoč majhen ribiški kraj, danes pa privlačna destinacija za gorsko kolesarjenje. Zelena okolica Rabca in pestro zaledje kličeta k avanturi in raziskovanju skozi vso leto, ponoči in podnevi. Kolesarske spretnosti lahko urimo v Bike Parku Rabac, v katerem se poleg pump tracka nahajajo tudi single flow steze, različnih stopenj zahtevnosti. Odkrivamo lahko tudi mrežo urejenih in označenih gorsko kolesarskih poti v neposredni bližini Jadranskega morja. Tokrat sem se prvič preizkusil v nočni vožnji. Turo priporočam predvsem v vročih poletnih dneh po sončnem zahodu.

Preberi več