Od začetka maja lahko kot gorski kolesar, poleti na južni strani Alp uživaš v edinstveni kombinaciji kolesarjenja in kopanja s čudovitim panoramskim pogledom na jezero Weissensee. Čudovite gore in obmorska jezerska okolica te navduši s čudovito pokrajino in široko paleto gorskih kolesarskih izletov. Pogled včasih spominja na Karibe, turkizna voda in bel pesek. Kljub temu pa te nenehno opozarja na to, kaj te čaka kot nagrado za ves trud. 11 gorskih kolesarskih poti v skupni dolžini 150 km in vseh težavnostnih stopnjah vodi naravnost od obale najčistejšega jezera v Alpah v bližnje gore.

Preberi več

Menina planina je prostrana, več kot 10 kilometrov dolga planota. Njena pobočja porašča gozd, ki ga prekinjajo planine. Na njih je pognala bujna planinska trata, ki nudi najsočnejšo pašo veliki množici živine, katero priženo vsako poletje iz Tuhinjske in Gornjegrajske doline. Polovico planine, zlasti najvišje vrhove in obronke, pa pokrivajo temni smrekovi gozdovi, v katerih se skriva najrazličnejša divjačina, med njimi celo medved in volk. Menina planina je znamenita tudi po svojih kraških pojavih. Na njej je vse polno kraških vrtač, po katerih se najbolj spozna kraški svet. V nekaterih se celo leto drži voda, da so podobne majhnim jezercem, med katerimi je največje Biba, ki je nad 80 metrov dolgo in ponekod 4 metre globoko. Obstaja več ljudskih pravljic, ki se godijo na Menini. Neke pomladi pred davnimi leti je grajski gospod iz Motnika šel s svojim sinom in spremstvom na lov na Menino. Komaj so začeli z lovom, ko je zagrmelo in začel je padati leden dež, megla pa je prekrila planino. Grajski gospod in sin sta se izgubila. A rešile so ju dobre vile. Gospod se jim je hotel zahvaliti, vendar so se samo skromno nasmehnile in odšle v gozd. Gradu že zdavnaj ni več, a vile še vedno živijo na Menini. Sprehajajo se, vendar jih nihče več ne vidi.

Preberi več

V naravnem parku Weissensee gorski kolesarji pridemo na svoj račun. Tu je preko 100 km označenih gorsko kolesarskih poti s priključki na 650 kilometrov gorsko kolesarske mreže, ki nas vabi na kolesarjenje v tem naravnem raju. Z obale jezera Weissensee v svet okoliških gora vodi 11 gorsko kolesarskih poti različnih zahtevnostnih stopenj. Na planini Naggler Alm je tehnični poligon, kjer lahko izboljšaš svojo tehniko vožnje. Nato pa se lahko spustiš po enoslednicah MTB parka Weissensee vse do jezera. Pot te pelje čez korenine, ovinke, lesene mostove in ponuja spektakularne gorske razglede. Za vse tiste, ki ne marate vzponov, te na vrh lahko pripelje sedežnica.

Preberi več

V Posočju so grebeni, slemena in vrhovi prepredeni z vojaškimi cestami in potmi. Ko so komaj potihnili topovi s soških bitk, so se po strminah Berebice podali vojaki Alpinci ter nasproti sedla Starega Utra, pod goro Na Glavah, našli prostor, ki je nasproti prelaza Vršič. Na goro so zgradili cesto, dolgo deset kilometrov, ki se vzpne tisoč višinskih metrov. Utrdili so jo po vseh predpisih, uredili odvodnjavanje in gor privlekli topove, s katerimi bi se spopadli, če bi bilo potrebno. Cesta se je ohranila do danes v celoti, le pod sedlom je nastal manjši vdor. Devet kilometrov ceste je še zdaj prevoznih s terenskim vozilom ali z gorskim kolesom, ki brez vzdrževanja kljubuje vremenu že devet desetletij.

Preberi več

Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah. Južna pobočja so travnata, prekinjajo jih številno skalovje in grape, na severni strani pa se prepadno spušča v strmi steni, kjer je speljana 'ferrata' Via Italiana ena izmed najtežjih zavarovanih in tudi najbolj strmih in izpostavljenih poti v Julijskih Alpah. Najbolj pogosto izhodišče za vzpon je Mangartsko sedlo. Makadamsko cesto so naredili Italijani leta 1938. Ne boste verjeli, ampak za gradnjo so potrebovali samo 8 mesecev in 500 mož. V nasprotju z gradnjo ceste na Vršič se tu pod Mangartom ni zgodila prav nobena hujša delovna nesreča. Je najvišje ležeča cesta v Sloveniji, saj se konča na 2055 metrih nadmorske višine. Na dolžini 12 kilometrov ima 17 zavojev, pelje skozi pet predorov, konča pa se z znamenito cestno pentljo.

Preberi več