Dleskovška planota je vse bolj in bolj priljubljena med turnimi smučarji, saj se nad njenim čarobno belim valovitim svetom dviga kar nekaj smučljivih vrhov. Veliki vrh si z Veliko Zelenico deli veliko travnato pobočje oziroma manjšo planoto. Iz njega se še zlasti lepo vidi Ojstrico in Planjavo za katero se skrivajo Grintavci. Velika Zelenica je znamenita tudi zaradi svoje severne stene, ki velja za eno najvišjih pri nas in se vrtoglavo globoko spušča v Robanov kot.

Preberi več

Dleskovška planota je zelo priljubljena med pohodniki in v zimskem času tudi med turnimi smučarji, saj ponuja kar nekaj spustov z vrhov. Poleti prepredena z uhojenimi brezpotji, pozimi pa osamljeni raj za turne smučarje. Spusti z običajnih smeri so dobro vozni in nezahtevni. Turno smučanje ni le osvojitev enega od vrhov ali sedla, je tudi pravo malo potovanje na smučeh in zimska pravljica s čudovitim razgledom. Naša odločitev je bila, da se povzpnemo na Tolsti vrh s strani Vodotočnika. Z vrha spustimo v smeri proti planini Podvežak.

Preberi več

Smrekovec je 1577 metrov visoka gora, ki jo najdemo v Kamniško Savinjskih Alpah. Gora je vulkanskega nastanka. Na vrhu je piramida in razgledna plošča z vpisno knjigo. Vrh je neporasel, zato si na njem vsak lahko najde svoj prostor za počitek. Pod Smrekovcem cca. 30 min se nahaja Dom na Smrekovcu, na nadmorski višini 1375 metrov. Prva koča je tukaj stala leta 1933, ki pa so jo leta 1942 požgali partizani. Novo kočo so nato odprli leta 1951. Povečavo in obnovo je dom doživel leta 1976 in takrat je tudi ta planinski dom dobil ime, takšnega kot ga nosi danes, torej Dom na Smrekovcu.

Preberi več

Da razbijeva smrekovško rutina sva se odločila za greben med Smrekovcem in Komnom. Zaradi svojih posebnosti, tudi nekaterih redkih živalskih in rastlinskih vrst, je ta greben od leta 1987 zaščiten kot naravni rezervat. Greben ponuja veliko več kot samo Smrekovec. Tukaj se izmenjuje smrekov gozd in velike jase, kjer so bile nekdaj planine. Obisk Smrekovškega grebena je primeren prav v vseh letnih časih. V snežnih razmerah je znan kot odličen turnosmučarski cilj.

Preberi več

Raduha je 2062 metrov visoka gora v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alpah, od osrednje skupine ločena z globoko sotesko Savinje. Njeno podolgovato sleme poteka in se zložno dviguje v smeri severovzhod - jugozahod, iznad katerega se dvigujejo posamezni vrhovi, od najnižjega Jelovca (1845 m), srednjega Laneža (1925 m), do visoke Male Raduhe (2029 m) in najvišjega vrha Velike Raduhe (2062 m). Na tem območju je nekaj planin. Ena izmed njih je Arta planina (1575 m), ki je nastala dobrih 100 m pod gozdno mejo in sega tukaj čez višino 1700 m. Planina je na meji med bolj skalnatim predelom, ki je samo za ovce, in nekoliko lepšim svetom, ki bi z izkrčitvijo lahko preživljal tudi govejo živino. Planina ima kočo in hlev. Veliko pomanjkanje vode nadomešča sneg. Živina je iz Krnice, Konjskega vrha in Raduhe.

Preberi več