Dobrovlje je prostrana planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med spodnjo Zadrečko in spodnjo Savinjsko dolino, na katero se odpirajo čudoviti razgledi. Višina planote ni visoka za razvajenega obisko-valca skalnih vršacev, za samotne kmetije pa dovolj. Dobrovlje prekrivajo obsežni gozdovi, med katerimi so razvrščene redke domačije – celki. Planota je v glavnem sestavljena iz apnenca in dolomita, ki ji dajeta kraški značaj, zato so pogoste kraške vrtače in jame. Najdaljša med njimi je Tinetova jama, imenovana po Martinu Gričarju. Jama ima več dvoran in hodnikov. Dolga je okoli 100, na najširšem koncu široka 5 in visoka okoli 25 m. V njej so kapniki. Na planoto vodijo številne poti, ki so tu in tam zaraščene, vendar še omogočajo dostope. Tu boste užili veličasten mir, prisluhnili šumenju gozdov, uživali ob pogledu na pisane travnike raznobarvnega cvetja, pogledi pa nam bodo uhajali tja na Celjsko kotlino z ozadjem Donačke gore in Boča, k Pohorju, Uršlji gori, Peci, Obirju, Raduhi, Savinjskim Alpam z Ojstrico in Planjavo in obširnemu Posavskemu hribovju.

Preberi več

Na severozahodni strani Mozirja v gornji Savinjski dolini je del Karavank, ki se imenuje Golti (Golte). Tako se je že od nekdaj imenoval severozahodni del vršne planote. Gre za tipično gorsko planoto enako kot je Velika planina ali Menina. Med domačini in planinci pa je v veljavi ime Mozirske planine. To je zaradi planšarij, ki so ali so bile v lasti kmetov na Mozirski strani. Pestro pokrajinsko podobo ustvarjajo številne vrtače, suhe doline, brezna, jame in jezerca. Poleg kraških jam je tukaj več snežnic ali ledenic, to je jam, kjer se v glavnem celo leto zadržuje sneg ali led. Znana je jama Ledenica blizu Mozirske koče. Mozirske planine so od leta 1987 zavarovane kot krajinski park. Na severnem predelu je več planin, na katerih se pasejo preko poletja predvsem konji in govedo.

Preberi več

Preberi več

Ena najbolj prepoznavnih dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini je hmeljarstvo, ki z razsežnimi hmeljišči dolini daje poseben pečat. Območje Spodnje Savinjske doline se namreč ponaša s kar dobrimi tremi četrtinami vseh slovenskih hmeljišč. Manjši delež hmelja porabijo pri izdelavi zdravil, večino pa v pivovarstvu kot dodatek pri proizvodnji piva, saj da ravno hmelj pivu tisti nenadomestljiv, prijetno grenak okus. Po pridelavi hmelja je Slovenija tretja v Evropi in peta na svetu. V prvem delu me pot vodi skozi hmeljišča, nadaljujem pa po poti, ki je speljana po brežini reke Savinje. Ves čas pa me spremljajo nasadi zelenega zlata. Pot nima nobenega klanca, primerna tudi za družinske izlete, če jo skrajšamo na razdaljo primerno kondiciji skupine.

Preberi več

Kamniški vrh se ne more pohvaliti z višino, zato pa razgled z njega ne zaostaja za tistim, ki se nam odpre z njegovih precej višjih sosedov. Njegova lega v predgorju Grintovcev omogoča enkratne poglede proti severu in jugu. Je eden slikovitejših slovenskih vrhov, visok 1256 metrov. Od vasi Klemenčevo je pot do vrha razgibana, zelo razgledna in prijetna. Ker je obrnjena na jug, jo je bolj primerno obiskati jeseni ali spomladi.

Preberi več