Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah. Južna pobočja so travnata, prekinjajo jih številno skalovje in grape, na severni strani pa se prepadno spušča v strmi steni, kjer je speljana 'ferrata' Via Italiana ena izmed najtežjih zavarovanih in tudi najbolj strmih in izpostavljenih poti v Julijskih Alpah. Najbolj pogosto izhodišče za vzpon je Mangartsko sedlo. Makadamsko cesto so naredili Italijani leta 1938. Ne boste verjeli, ampak za gradnjo so potrebovali samo 8 mesecev in 500 mož. V nasprotju z gradnjo ceste na Vršič se tu pod Mangartom ni zgodila prav nobena hujša delovna nesreča. Je najvišje ležeča cesta v Sloveniji, saj se konča na 2055 metrih nadmorske višine. Na dolžini 12 kilometrov ima 17 zavojev, pelje skozi pet predorov, konča pa se z znamenito cestno pentljo.

Preberi več

V letu 2020 so v Rabcu nadaljevali s širitvijo kolesarskega parka na bližnji hrib Standar. Zgradili so nove poti, ki ponujajo kolesarjenje z 474 m nadmorske višine. Kolesarski park Rabac ima zdaj 14 stez v skupni dolžini več kot 25 kilometrov in spretnostni park. V prihodnosti naj bi se park razširil, medtem ko se na vrhu Standarda predvideva razvoj pustolovskega centra z restavracijo, zip linijami in pustolovskim parkom. Edinstvena infrastruktura v tej regiji privablja gorske kolesarje iz širše regije. V sklopu parka kolesarski center z delavnico in trgovino. Rabac je ena od redkih destinacij, ki omogoča kolesarjenje tudi v zimskem času.

Preberi več

Gora Oljka s 733 m nadmorske višine leži na severovzhodnem robu Spodnje Savinjske doline. »Savinjska Šmarna gora« je dobro vidna z vseh strani Savinjske doline, hkrati pa odlična razgledna točka, ki nudi izreden pogled na Savinjsko in Celjsko dolino, del Posavskega hribovja, na severu pa na Peco in Uršljo goro. Na vrhu je impozantna dvostolpna baročna cerkev z dvema zvonikoma, zgrajena med letoma 1754 in 1757. Sodi med najlepše baročne cerkve v Sloveniji. Pod samo cerkvijo je še danes ohranjeno podzemno svetišče. Hrib je prvič omenjen kot Križna gora leta 1234, po zaselku, ki se razprostira po vsem vzhodnem pobočju, pa so ga imenovali tudi Dobrič. Delno po asfaltni in delno po makadamski poti je do planinskega doma pod vrhom mogoč tudi dostop s kolesom.

Preberi več

Preberi več

Preberi več