Na severozahodni strani Mozirja v gornji Savinjski dolini je del Karavank, ki se imenuje Golti (Golte). Tako se je že od nekdaj imenoval severozahodni del vršne planote. Gre za tipično gorsko planoto enako kot je Velika planina ali Menina. Med domačini in planinci pa je v veljavi ime Mozirske planine. To je zaradi planšarij, ki so ali so bile v lasti kmetov na Mozirski strani. Pestro pokrajinsko podobo ustvarjajo številne vrtače, suhe doline, brezna, jame in jezerca. Poleg kraških jam je tukaj več snežnic ali ledenic, to je jam, kjer se v glavnem celo leto zadržuje sneg ali led. Znana je jama Ledenica blizu Mozirske koče. Mozirske planine so od leta 1987 zavarovane kot krajinski park. Na severnem predelu je več planin, na katerih se pasejo preko poletja predvsem konji in govedo.
Ena najbolj prepoznavnih dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini je hmeljarstvo, ki z razsežnimi hmeljišči dolini daje poseben pečat. Območje Spodnje Savinjske doline se namreč ponaša s kar dobrimi tremi četrtinami vseh slovenskih hmeljišč. Manjši delež hmelja porabijo pri izdelavi zdravil, večino pa v pivovarstvu kot dodatek pri proizvodnji piva, saj da ravno hmelj pivu tisti nenadomestljiv, prijetno grenak okus. Po pridelavi hmelja je Slovenija tretja v Evropi in peta na svetu. V prvem delu me pot vodi skozi hmeljišča, nadaljujem pa po poti, ki je speljana po brežini reke Savinje. Ves čas pa me spremljajo nasadi zelenega zlata. Pot nima nobenega klanca, primerna tudi za družinske izlete, če jo skrajšamo na razdaljo primerno kondiciji skupine.
Stolpnik se nahaja na dolgi Konjiški gori. Legenda pripoveduje, da je gora votla, v njej pa se nahaja veliko gorsko jezero v katerem je prebival strašni zmaj. Le-ta je po jezeru divjal sem ter tja, da se je stresala cela gora in grozilo je, da bo poplavilo dravinjsko dolino in prebivalce ob vznožju gore. Zmaj je v zameno za mir zahteval, da mu vsako leto na Jurjevo pripeljejo šest devic v obed. Prebivalci so ponudbo sprejeli, rešitve pa ni bilo na obzorju, dokler ni prišla na vrsto hči graščaka, ki je živel nad dolino. Žalostni tržani in kmetje so v dolgi procesiji vodili nič krive mladenke zmaju v goro. Ponovno je zabučalo in zagrmelo, saj je silni lintvern prihajal na vsakoletno krvavo gostijo, a tokrat mu je pot prekrižal vitez sveti Jurij. Prijahal je na belem konju in zmaju odsekal glavo. Dravinjska dolina in njeni prebivali so bili tako rešeni in v hvaležen spomin na ta dogodek so goro v kateri je prebival zmaj poimenovali po Jurijevem konju Konjiška gora in trg ob njenem vznožju Konjice.
Leta 1964 so v Škalah pri Velenju našli okostje mastodonta, ki je lomastil po Šaleški dolini pred približno dvema milijonoma let. Okostja so odkrili po naključju, med tem ko so z zemeljskimi deli na območju nekdanjega središča vasi Škale zaradi udiranja po rudarjenju skrbeli za odpravljanje posledic. Najdbe okostij ostankov mastodonta si danes lahko ogledate v Muzeju Velenje na velenjskem gradu. Zaradi posledic izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že več kot sto trideset let, so nastala tudi Šaleška jezera. Najviše je na nadmorski višini 372 m Škalsko jezero, približno šest metrov niže Velenjsko, Družmirsko jezero pa še nadaljnjih šest metrov nižje. Po načrtih Premogovnika Velenje naj bi leta 2020 Družmirsko jezero postalo po površini in količini vode največje jezero v Šaleški dolini. Mastodontov krog se vije po šaleški dolini, obkroži prav vsa tri jezera, poda se mimo gradu in proti vrhu najbližjega hriba in priljubljene rekreacijske točke Koželj ter obkroži okolišna naselja Velenja.
Velunja oz. Vilinja peč, ki so jo včasih imenovali tudi "vilinski most", je znana po pripovedi o vilah "zalih ženah", ki so plesale na mostu. V bližini v Povhovih pečeh je votlina, kjer so vile nekdaj prebivale. Notri so imele pet stolov in kamnito mizo, na kateri so tudi rajale. Nekoč je peljal neki kmet mimo te votline in ravno tam pokal z bičem. To je vile tako ujezilo, da so priletele nadenj in mu prevrnile voz. Mož je prestrašen zbežal z živino domov. Ko je drugi dan pogledal za vozom, je presenečen ugotovil, da voz zopet stoji. Vile so mu ga postavile zopet nazaj, ker so dobrega srca. Velunja peč je izredno lep naravni most, visok okoli 10 m in s tem eden večjih v Sloveniji. V njegovih stenah je voda izoblikovala 4 kraške jame, globoke od 11 do 30 m. Potok je pod mostom ustvaril 5- in 7- metrska slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdravilen, v njem pa se kopajo vile.
