Prekmurje ni znana destinacija za gorsko kolesarjenje, no vsaj za mene ne. Za raziskovanje Prekmurja me je navdušil mg-65.com. Za začetek sem obiskal Krajinski park Goričo. Območje je zaradi prisotnosti v evropskem merilu redkih vrst in življenjskih okolij, dobilo še status varovanega območja Natura 2000. Obiskal sem tudi Sotinski breg, ki je s svojimi 418 metri najvišji vrh v Pomurju. Prekmurci pravijo, da je njihov ponos, domačini pa mu radi rečejo kar prekmurski Triglav.
Kraški rob je za gorsko kolesarjenje zelo privlačen, zato se vedno in vedno vračam. Kolesarimo lahko tudi pozimi, če le ni prehuda burja. A spomladi je še bolje. Težko prehoden Kraški rob je nekakšna naravna ovira in zato logična izbira za gradnjo utrdb. Obrambno linijo so tam postavili že Rimljani. Ostanki srednjeveških utrdb so še danes vidni visoko nad Črnim Kalom in Podpečjo. Grad Socerb, ki stoji tik ob meji z Italijo, na vzhodni strani oklepa obrambni zid, na ostalih straneh pa ga varujejo prepadne stene. Danes je v gradu restavracija. 300 metrov vzhodno od gradu v borovem gozdičku se nahaja Sveta jama. Jama je edina podzemna cerkev pri nas. Njeni prostori so globoki 44 metrov in dolgi 200 metrov. V njej naj bi, kot smo že omenili, po številnih ljudskih izročilih skoraj dve leti živel mučenik sveti Socerb, ki je prestopil v krščanstvo. Iz vhodne dvorane vodijo stopnice levo mimo podrtih kapnikov do vinske kleti, ki jo je dal urediti grof Petač (Petazzi), eden od lastnikov socerbskega gradu. Po ljudskem izročilu se mu je vino takoj skisalo, ker se ga ni spodobilo hraniti na tako svetem kraju. Raziskovalci so se od nekdanje kleti spustili še 20 metrov nižje, po breznu, ki ga omenja zgodba. Na dnu jame so naleteli na potok, o hudobi pa za zdaj ni sledu.
Tik pod vrhom Slivnice, v Coprniški jami, so po starem ljudskem izročilu coprnice z Uršulo na čelu kuhale svoje čarovniške napoje, predvsem pa delale dež, točo in neurja. Z uroki naj bi celo jemale mleko kravam ter povzročale še drugo škodo in bolezni. Zgodbe o domovanju čarovnic v jami in kuhanju coprniških zvarkov so najverjetneje nastale zato, ker se iz nje pozimi dviga topel in vlažen zrak, človeška domišljija pa že od nekdaj ne pozna meja. Slivnica je polna skrivnosti, temačnih in zlobnih, pravi ljudsko izročilo. Zaradi čudovitega razgleda na Cerkniško jezero na drugi strani pa na Alpe so si Slivnico za svoje domovanje izbrale coprnice z Uršulo na čelu. O hudobiji slivniških čarovnic, ki so bojda v Coprniški jami tik pod vrhom kuhale svoje napoje, zvarke, predvsem pa dež in ujme.
Kras je poseben svet. Svet rdeče zemlje in rdečega vina, svet kamna in vode, svet vetra in sobivanja z naravo, svet zgodovine in svet neizmerne kulturne in naravne dediščine Slovenije. Geografsko gledano je planota Kras področje med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino in Brkini. Za nas je najlepše Kras obiskati spomladi, ko kamen »zacveti« in ga obrusijo cvetovi vrtnic, vasice pa obkrožijo polja maka in ostalih cvetlic ter rdeče češnje in pisani čebelnjaki. Kras je prepreden s potkami, ki nimajo skoraj nobene zveze z makadamskimi cestami. Teh je na tem izletu za vzorec, več pa je travnatih ali skalnatih kolovozov, ki kostem ne prizanašajo. Sestopati ni treba zaradi drugega kot morda pomanjkanja moči, če le obvladate osnove vožnje.
Trdinov vrh je najvišja točka Gorjancev. Iz vrha se razprostira lep razgled, ki seže vse do Julijskih ter Kamniško Savinjskih Alp. Zaradi razgleda in znane legende povezane z izvirom pri koči pod vrhom je priljubljena točka za kolesarje. Na Trdinovem vrhu je meja med Slovenijo in Hrvaško. Na vrhu sta dve cerkvi, ruševine cerkve Svete Gere in cerkev Sveta Ilirija. Najbolj prepoznaven pa je vrh po visokih oddajnikih, ki so vidni od daleč. V bližini je tudi vojaški objekt. Vojakov v njem ni videti, so pa vidna mitralješka gnezda in slovenska zastava. Pristop ni dovoljen, objekt je obdan z ograjo. V osrčju Gorjancev pod Trdinovim vrhom stoji Koča pri Gospodični. Pod kočo izvira studenčnica s katero je povezana legenda o pomlajevanju. Ženske ki pijejo vodo iz studenca pod Kočo pri Gospodični naj bi bile večno mlade. Na Gorjance je vezano bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno opisal Janez Trdina, po katerem se imenuje najvišji vrh Gorjancev.