Pobočja Olševe so običajno strma, na nekaj mestih celo prepadna. Olševa ni samo na meji z Avstrijo, temveč poteka tu tudi navidezna meja med Štajersko in Koroško. Na tem območju so posejane samotne kmetije, ki že stoletja vztrajajo daleč stran od urbanih naselij. Mnoge med njimi krasi tradicionalna kmečka arhitektura, značilna za te kraje (strehe, pokrite s skodlami). Olševa slovi po neokrnjeni naravi in dveh izjemnih naravnih znamenitostih (Potočka zijalka in Lipševa Velika in Mala vrata), mimo katerih vodijo markirane planinske poti. Na dan ko smo planirali vzpon na Olševo je tudi potekal K24 Ultra trail pri katerem se morajo tekmovalci vzpeti na pet prelepih koroških vrhov (Raduha, Olševa, Peca, Smrekovec in Uršlja gora). Na poti smo srečali kar nekaj tekmovalcev in vsakega posebej vzpodbujali in zaželeli srečno pot do cilja.

Preberi več

Vedno, ko sem bil na vrhu Kavčiča mi je pogled uhajal proti Žbevnici. To je najzahodnejši vrh Čičarije na skrajnem jugu Kraškega roba. To mora biti to zelo lepo grebensko prečenje, sem si govoril. Pa še kako res je! Po grebenu od Goliča do Žbevnice poteka Sakomanova pot, poimenovana po Josipu Sakomanu iz PD Želježničar iz Zagreba. Poznana tudi kot Istrska planinska pot. Ni ga lepšega, kot vožnja po grebenu obraslim z zlato orumenelimi travami. Z vrha Žbevnice se nam odpre pogled na Kavčič, Lipnik, Golič in Slavnik. V daljavi na Julijske Alpe in celo Dolomite. Dvakrat prečimo državno mejo zato moramo s sabo imeti osebni dokument.

Preberi več

Razgleden prehoden odprt greben med Velikim Zvohom in Vrhom Korena. Levo in desno se nam odpirajo globoki prepadi nad planinama Koren in Dolga njiva. Idilični razgledi na verigo Kamniško-Savinjskih Alp. Pot je markirana in vseskozi vidna. Večinoma je nezahtevna, z izjemo 15-metrske strmo krušljive grape in spusta s planine Košutne proti planini Koren, kjer so v pomoč varovala. Če boste z vrha Košutne pogledali na Ježa, boste takoj videli, od kod njegovo ime.

Preberi več

Preberi več

V Labinu in njegovi okolici je bila več kot štiristo let najmočnejša gospodarska dejavnost rudarstvo, ki je zaslužno za ves razvoj na tem območju. Danes je kar malce težko verjeti, da je bil ta slikoviti Labin pravzaprav mesto rudarjev. Hrib, na katerem stoji, je prepreden z rovi, ki so omajali mestne temelje in v šestdesetih letih prebivalce prisilili, da so se izselili. Pozneje so rove utrdili, domačini pa so se počasi ponovno naselili in oživili staro mestno jedro. Zadnji rudnik na tem območju se je zaprl leta 1999. S trga ob starem zvoniku nekdanje cerkve se razteza čudovit panoramski pogled na Rabac, Kvarner, Gorski Kotar, Velebit in Prklog, ki je v bližini zelenega zaliva in je zaščitena regija zaradi svoje lepote. Ponuja pa tudi vrhunska kolesarska doživetja v neposredni bližini Jadranskega morja.

Preberi več